Kazalo
13 odnosi: Alarik II., Evrikov zakonik, Ferdinand III. Kastiljski, Goti, Iberski polotok, Kanonsko pravo, Katalonščina, Latinščina, Mavri, Rekesvint, Rimsko pravo, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo.
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Vizigotski zakonik in Alarik II.
Evrikov zakonik
Evrikov zakonik (latinsko) je zbirka vizigotskih zakonov, ki so jo zbrali na ukaz vizigotskega kralja Evrika malo pred letom 480, verjetno v Toulousu ali morda v Arlesu.
Poglej Vizigotski zakonik in Evrikov zakonik
Ferdinand III. Kastiljski
Ferdinand III.
Poglej Vizigotski zakonik in Ferdinand III. Kastiljski
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vizigotski zakonik in Goti
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Vizigotski zakonik in Iberski polotok
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Vizigotski zakonik in Kanonsko pravo
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Vizigotski zakonik in Katalonščina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Vizigotski zakonik in Latinščina
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Vizigotski zakonik in Mavri
Rekesvint
Rekkesvint (špansko, portugalsko in gališko Recesvinto, latinsko Recesvindus) je bil od leta 649 do 672 vizigotski kralj Hispanije in Septimanije.
Poglej Vizigotski zakonik in Rekesvint
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Vizigotski zakonik in Rimsko pravo
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Vizigotski zakonik in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Vizigotski zakonik in Vizigotsko kraljestvo
Prav tako znan kot Liber Iudiciorum.