Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Köprülüzade Fazıl Ahmed paša

Index Köprülüzade Fazıl Ahmed paša

Köprülüzade Fazıl Ahmed paša (Otomansko-Turški jezik كپرولى زاده فاضل احمد پاشا),;; 1635 - 3.

Kazalo

  1. 10 odnosi: Albanci, Beneška republika, Bitka pri Monoštru (1664), Konstantinopel, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Krvni davek, Osmansko cesarstvo, Vašvarski mir, Veles, Severna Makedonija, Veliki vezir.

Albanci

evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Albanci

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Beneška republika

Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Bitka pri Monoštru (1664)

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Konstantinopel

Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Krvni davek

"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Krvni davek

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Osmansko cesarstvo

Vašvarski mir

Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Vašvarski mir

Veles, Severna Makedonija

Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Veles, Severna Makedonija

Veliki vezir

Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم‎ ali وزیر اعظم‎, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.

Poglej Köprülüzade Fazıl Ahmed paša in Veliki vezir