Kazalo
18 odnosi: Angleščina, Atom, Brezrazsežna količina, Elektron, Elektronska lupina, Fizikalna količina, Glavno kvantno število, Klasična mehanika, Kvantna mehanika, Kvantno stanje, Magnetno kvantno število, Multiplikativno kvantno število, Osnovni delec, Projekcija, Spin, Spinsko kvantno število, Tirno kvantno število, Vrtilna količina.
- Brezrazsežne količine
- Fizikalne količine
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Kvantno število in Angleščina
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kvantno število in Atom
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Kvantno število in Brezrazsežna količina
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Kvantno število in Elektron
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Kvantno število in Elektronska lupina
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Kvantno število in Fizikalna količina
Glavno kvantno število
Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.
Poglej Kvantno število in Glavno kvantno število
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Kvantno število in Klasična mehanika
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Kvantno število in Kvantna mehanika
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Kvantno število in Kvantno stanje
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Kvantno število in Magnetno kvantno število
Multiplikativno kvantno število
Multiplikativno kvantno število je posebna vrsta kvantnih števil za katera je značilno, da se pri reakcijah njihov zmnožek ohranja.
Poglej Kvantno število in Multiplikativno kvantno število
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Kvantno število in Osnovni delec
Projekcija
Projekcija je lahko.
Poglej Kvantno število in Projekcija
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Kvantno število in Spin
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Kvantno število in Spinsko kvantno število
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Kvantno število in Tirno kvantno število
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Kvantno število in Vrtilna količina