Kazalo
42 odnosi: Angleži, Španščina, Španija, Baskija, Buenos Aires, Caracas, Cádiz, Ciudad de México, Diego Kolumb, Družba Jezusova, Frančiškani, Francozi, Galicija (Španija), Gvaranščina, Gvatemala (mesto), Havana, Horacij, Inkvizicija, Italijani, Juan de Zumárraga, Južna Amerika, Kastilja (zgodovinska regija), Kečuanščina, Konkvistador, Kreolščina, Krompir, Latinska Amerika, Lima, Medellín, Mehika, Nahuatl, Nemci, Odkritje Amerike, Palos de la Frontera, Paradižnik, Paragvaj, Peru, Podkraljestvo Nova Granada, Publij Ovidij Naso, Quito, Santo Domingo, Tobak.
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Angleži
Španščina
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Španščina
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Španija
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Baskija
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Buenos Aires
Caracas
Caracas (IPA) je glavno in največje mesto Venezuele.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Caracas
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Cádiz
Ciudad de México
Ciudad de México (Ciudad de México ali México D.F..) je glavno mesto Mehike.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Ciudad de México
Diego Kolumb
Diego Columbus (Diogo Colombo), portugalski konkvistador, * 1479, Porto Santo, † 23. februar 1526, La Puebla de Montalbán.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Diego Kolumb
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Družba Jezusova
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Frančiškani
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Francozi
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Galicija (Španija)
Gvaranščina
Gvaranščina (Guaraní) je danes eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Gvaranščina
Gvatemala (mesto)
Gvatemala (s polnim uradnim imenom Nueva Guatemala de la Asunción, mednarodno znan tudi kot Guatemala City) je glavno mesto Gvatemale in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te srednjeameriške države.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Gvatemala (mesto)
Havana
Havana (špansko: La Habana, IPA) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Havana
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Horacij
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Inkvizicija
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Italijani
Juan de Zumárraga
Juan de Zumárraga, baskovski frančiškan in nadškof, * 1468, Durango, † 3. junij 1548.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Juan de Zumárraga
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Južna Amerika
Kastilja (zgodovinska regija)
Stara in nova Kastilja (rdeča) in sosednja območja (šrafirana): Pokrajine Stare Kastilje: Burgos, Palencia, Valladolid, Ávila, Soria in Segovia; Pokrajine Nove Kastilje: Madrid, Guadalajara, Toledo, Cuenca in Ciudad Real Šrafirana območja: Kantabrija, La Rioja, León, Zamora, Salamanca in Albacete Kastilja (špansko Castilla’) je pokrajina na osrednji planoti Španije, katere ime sega v srednjeveško kraljestvo z istim imenom.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Kastilja (zgodovinska regija)
Kečuanščina
Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi ali Qichwa shimi, špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Kečuanščina
Konkvistador
Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Konkvistador
Kreolščina
Kreolščina je pidžin, ki ga govorci vzamejo za svoj materni jezik.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Kreolščina
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Krompir
Latinska Amerika
Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Latinska Amerika
Lima
Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Lima
Medellín
Medellín (španska izgovorjava ali), uradno občina Medellín (špansko Municipio de Medellín), je drugo največje mesto v Kolumbiji, za Bogoto, in glavno mesto departmaja Antioquia.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Medellín
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Mehika
Nahuatl
Število govorcev jezika nahuatl v posameznih pokrajinah v Mehiki Nahuatl (tudi Azteščina) je najbolj govorjen jezik avtohtonih prebivalcev v Mehiki.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Nahuatl
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Nemci
Odkritje Amerike
''Kolumbovo izkrcanje''; naslikal Dióscoro Puebla, 1862 Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Odkritje Amerike
Palos de la Frontera
Lokacija Palosa v provinci Huelva Palos de la Frontera ali Palos je mesto in občina v severozahodni španski provinci Huelva v Andaluziji.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Palos de la Frontera
Paradižnik
Paradižnik (znanstveno ime Solanum lycopersicum, prej Lycopersicon esculentum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Paradižnik
Paragvaj
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Paragvaj
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Peru
Podkraljestvo Nova Granada
Podkraljestvo Nova Granada (špan. Virreinato de la Nueva Granada) je nekdanja španska kolonija na severu Južne Amerike s sedežem v Bogoti.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Podkraljestvo Nova Granada
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Publij Ovidij Naso
Quito
Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu Quito (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto Ekvadorja 20 kilometrov južno od ekvatorja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama Andov in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za La Pazom, Bolivija).
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Quito
Santo Domingo
Santo Domingo (uradno Santo Domingo de Guzmán) je prestolnica in največje mesto Dominikanske republike.
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Santo Domingo
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju in Tobak