Kazalo
39 odnosi: Avtohtona vrsta, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta, Štajerska, Biotska raznovrstnost, Brusnice, Cornwall, Cviček, Divja svinja, Dolenjska, Domači prašič, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, Duroc, Ekološka reja, Gen, Genotip, Glava, Jorkšir, Kmetijski inštitut Slovenije, Koža, Kostanjevica na Krki, Križanec, Križanje, Maščobe, Novo mesto, Pršut, Prebivalstvo, Seznam slovenskih pasem domačih živali, Stopiče, 1851, 1899, 1956, 1961, 1970, 1990, 1991, 2003, 2006.
Avtohtona vrsta
Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov.
Poglej Krškopoljski prašič in Avtohtona vrsta
Šentjernej
Šentjernej je gručasto naselje, središče istoimenske občine v jugovzhodni Sloveniji, ki stoji ob glavni cesti med Novim mestom in Kostanjevico na Krki na zahodnem delu Krške kotline.
Poglej Krškopoljski prašič in Šentjernej
Škocjan
Škocjan je pogosto krajevno ime.
Poglej Krškopoljski prašič in Škocjan
Šmarjeta
Šmarjeta je večje naselje v Občini Šmarješke Toplice.
Poglej Krškopoljski prašič in Šmarjeta
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Krškopoljski prašič in Štajerska
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Krškopoljski prašič in Biotska raznovrstnost
Brusnice
Brusnice so lahko.
Poglej Krškopoljski prašič in Brusnice
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Krškopoljski prašič in Cornwall
Cviček
Cvíček je rdeče suho vino, pridelano iz rdečih in belih sort grozdja.
Poglej Krškopoljski prašič in Cviček
Divja svinja
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Poglej Krškopoljski prašič in Divja svinja
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Krškopoljski prašič in Dolenjska
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Krškopoljski prašič in Domači prašič
Društvo rejcev krškopoljskih prašičev
Društvo rejcev krškopoljskih prašičev je bilo ustanovljeno zaradi večjega vpliva rejcev na ohranjanje pasme krškopoljskih prašičev, za skupno promocijo in organiziran nastop na trgu.
Poglej Krškopoljski prašič in Društvo rejcev krškopoljskih prašičev
Duroc
Duroc je priimek več oseb.
Poglej Krškopoljski prašič in Duroc
Ekološka reja
V okviru ekološke reje imajo kokoši omogočen izpust na prosto Ekolóška rêja je eden izmed več možnih načinov vzrejanja domačih živali.
Poglej Krškopoljski prašič in Ekološka reja
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Krškopoljski prašič in Gen
Genotip
Genotip je skupek vseh genov v organizmu.
Poglej Krškopoljski prašič in Genotip
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Poglej Krškopoljski prašič in Glava
Jorkšir
Lega grofije v Angliji Zastava grofije Jórkšir je zgodovinska grofija v severnem delu Anglije in največja v Združenem kraljestvu.
Poglej Krškopoljski prašič in Jorkšir
Kmetijski inštitut Slovenije
Kmetijski inštitut Slovenije je slovenski javni raziskovalni zavod, ki preučuje kmetijstvo Slovenije od leta 1898.
Poglej Krškopoljski prašič in Kmetijski inštitut Slovenije
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Krškopoljski prašič in Koža
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Poglej Krškopoljski prašič in Kostanjevica na Krki
Križanec
Križanec ali hibrid je potomec, katerega starši so imeli različno dedno zasnovo.
Poglej Krškopoljski prašič in Križanec
Križanje
Križanje je lahko.
Poglej Krškopoljski prašič in Križanje
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Krškopoljski prašič in Maščobe
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Krškopoljski prašič in Novo mesto
Pršut
Pršút je na vetru sušeno svinjsko, redkeje goveje stegno.
Poglej Krškopoljski prašič in Pršut
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Krškopoljski prašič in Prebivalstvo
Seznam slovenskih pasem domačih živali
Seznam slovenskih pasem domačih živali vrsti slovenske lokalne pasme udomačenih živali.
Poglej Krškopoljski prašič in Seznam slovenskih pasem domačih živali
Stopiče
Stopiče so naselje v Mestni občini Novo mesto.
Poglej Krškopoljski prašič in Stopiče
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Krškopoljski prašič in 1851
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Krškopoljski prašič in 1899
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Krškopoljski prašič in 1956
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Krškopoljski prašič in 1961
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Krškopoljski prašič in 1970
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Krškopoljski prašič in 1990
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Krškopoljski prašič in 1991
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Krškopoljski prašič in 2003
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Krškopoljski prašič in 2006