Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Angleščina, Cerkev (zgradba), Delaware, Doktorat, Državljanstvo, Egils Levits, Evika Siliņa, Evropska ljudska stranka, Evropska unija, Evropski parlament, Evropski poslanec, Francoščina, Jezikoslovec, Jezikoslovje, Latvija, Latvijščina, Latvijci, Maryland, Nemščina, Pensilvanija, Ruščina, Seznam latvijskih politikov, Ukrajina, Univerza Pensilvanije, Vaira Vīķe-Freiberga, Washington, D.C., Združene države Amerike, 13. december, 1944, 1964, 1984, 1994, 1996, 2006, 2007, 2009, 2011, 2014, 2015, 2018, 2019, 23. januar, 7. april.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Angleščina · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Delaware
Delaware je zvezna država ZDA, ki leži v Srednjeatlantskem območju Združenih držav.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Delaware · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Doktorat · Poglej več »
Državljanstvo
jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Državljanstvo · Poglej več »
Egils Levits
Egils Levits, latvijski politik, * 30. junij 1955, Riga, Latvija.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Egils Levits · Poglej več »
Evika Siliņa
Evika Siliņa, latvijska pravnica in političarka; * 3. avgust 1975, Riga, Latvija.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Evika Siliņa · Poglej več »
Evropska ljudska stranka
Evropska ljudska stranka (kratica: ELS; angleško: European People's Party, EPP; francosko: Parti populaire européen, PPE) je konzervativna in krščanska demokratična evropska politična stranka.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Evropska ljudska stranka · Poglej več »
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Evropska unija · Poglej več »
Evropski parlament
Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Evropski parlament · Poglej več »
Evropski poslanec
Evropski poslanec (tudi evroposlanec, europoslanec ali poslanec Evropskega parlamenta; angleško: Member of the European Parliament (MEP); francosko: Députés au Parlement européen) je član neposredno izvoljenega predstavniškega in zakonodajalnega telesa Evropske unije - Evropskega parlamenta.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Evropski poslanec · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Francoščina · Poglej več »
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Jezikoslovec · Poglej več »
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Jezikoslovje · Poglej več »
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Latvija · Poglej več »
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Latvijščina · Poglej več »
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Latvijci · Poglej več »
Maryland
Maryland (angleško) je zvezna država Združenih držav Amerike, ki spada med srednjeatlantske države (včasih jo prištevajo kot del severovzhoda).
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Maryland · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Nemščina · Poglej več »
Pensilvanija
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Pensilvanija · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Ruščina · Poglej več »
Seznam latvijskih politikov
Seznam latvijskih (letonskih) politikov.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Seznam latvijskih politikov · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Ukrajina · Poglej več »
Univerza Pensilvanije
Univerza Pensilvanje je ameriška zasebna univerza s sedežem v Filadelfiji, Pensilvanija, ZDA.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Univerza Pensilvanije · Poglej več »
Vaira Vīķe-Freiberga
Vaira Vīķe-Freiberga, latvijska političarka, * 1. december 1937.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Vaira Vīķe-Freiberga · Poglej več »
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Washington, D.C. · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in Združene države Amerike · Poglej več »
13. december
13.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 13. december · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 1944 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 1964 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 1984 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 1994 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 1996 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2006 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2007 · Poglej več »
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2009 · Poglej več »
2011
2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2011 · Poglej več »
2014
2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2014 · Poglej več »
2015
2015 (MMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2015 · Poglej več »
2018
2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2018 · Poglej več »
2019
2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 2019 · Poglej več »
23. januar
23.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 23. januar · Poglej več »
7. april
7.
Novo!!: Arturs Krišjānis Kariņš in 7. april · Poglej več »
