Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Angleščina, Asimina, Atol, Avstralija, Avstralski teritoriji v Indijskem oceanu, Azija, Šrilanka, Banana, Božični otok, Brezžično omrežje, Brezposelnost, Britanski imperij, Charles Darwin, Država, Elizabeta II. Britanska, Evropejci, HMAS Sydney, Indijski ocean, Indonezija, Kokosova palma, Korala, Kvadratni kilometer, Laguna, Mehkužci, Mikroplastika, Muslimani, Nadmorska višina, Novi Južni Wales, Parlament, Pasat, Pediatrija, Perth, Zahodna Avstralija, Plantaža, Plastika, Priseljevanje, Prva svetovna vojna, Referendum, Ribolov, Satelit, Skupnost narodov, Viktorija Britanska, William Keeling, Zavezniki druge svetovne vojne.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Angleščina · Poglej več »
Asimina
Asimina (znanstveno ime Asimina triloba) je listopadna trajnica, ki izvira iz Severne Amerike.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Asimina · Poglej več »
Atol
Diagram nastanka atola Satelitski posnetek atola Bikini Animacija nastanka atolnega otoka Atol (beseda izhaja iz malajščine, angleško atol) je koralni otok plitvo obročaste oblike z laguno v sredini.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Atol · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Avstralija · Poglej več »
Avstralski teritoriji v Indijskem oceanu
Avstralski teritoriji v Indijskem oceanu je ime upravne enote pod Ministrstvom za infrastrukturo, transport, razvoj in lokalno vlado, ki je bila ustanovljena leta 1995.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Avstralski teritoriji v Indijskem oceanu · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Azija · Poglej več »
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Šrilanka · Poglej več »
Banana
Banana je užiten sadež, plod različnih vrst zelnatih rastlin iz roda Musa in je lahko različnih barv, velikosti in trdnosti.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Banana · Poglej več »
Božični otok
Božični otok (angleško: Christmas Island, lokalno imenovan tudi Kiritimati) je avstralski teritorij v Indijskem oceanu.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Božični otok · Poglej več »
Brezžično omrežje
Prenosni računalnik je na dostopno točko povezan z uporabo PCMCIA brezžične kartice. 54 MBit WLAN PCI Card (802.11g) Brezžično lokalno omrežje (angl. wireless LAN) je povezava dveh ali več računalnikov brez uporabe kablov.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Brezžično omrežje · Poglej več »
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Brezposelnost · Poglej več »
Britanski imperij
Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Britanski imperij · Poglej več »
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Charles Darwin · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Država · Poglej več »
Elizabeta II. Britanska
Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Elizabeta II. Britanska · Poglej več »
Evropejci
Evropejci so prebivalci Evrope, pod katero se običajno štejejo naslednje države: Albanija, Andora, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, San Marino, Slovaška, Slovenija, Srbija in Črna gora, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Vatikan in Združeno kraljestvo, V Evropi živi 700.990.000 ljudi, od katerih je 456.953.258 prebivalcev Evropske unije.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Evropejci · Poglej več »
HMAS Sydney
HMAS Sydney je (bilo) ime več ladij Kraljeve avstralske vojne mornarice.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in HMAS Sydney · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Indijski ocean · Poglej več »
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Indonezija · Poglej več »
Kokosova palma
Kokosova palma (znanstveno ime Cocos nucifera) je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Kokosova palma · Poglej več »
Korala
Različne korale na Velikem koralnem grebenu Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale. Korale so v splošnem morski nevretenčarji iz skupine koralnjakov (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Korala · Poglej več »
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Kvadratni kilometer · Poglej več »
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Laguna · Poglej več »
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Mehkužci · Poglej več »
Mikroplastika
Mikroplastika v vzorcu sedimentov iz reke Mikroplastika so drobni delci plastike, ki se nahajajo v naravnem okolju kot onesnažila.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Mikroplastika · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Muslimani · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Nadmorska višina · Poglej več »
Novi Južni Wales
Novi Južni Wales Novi Južni Wales (izvirno) je peta največja zvezna država Avstralije s površino 800.642 km2 in je najbolj naseljena zvezna država Avstralije.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Novi Južni Wales · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Parlament · Poglej več »
Pasat
Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Pasat · Poglej več »
Pediatrija
polisomnografski preiskavi Pediatrija (iz in) je veja medicine, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo dojenčkov, otrok in najstnikov.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Pediatrija · Poglej več »
Perth, Zahodna Avstralija
Perth je glavno mesto avstralske zvezne države Zahodna Avstralija.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Perth, Zahodna Avstralija · Poglej več »
Plantaža
čaja in delavci na njej (Gruzija). Indoneziji Havajih Plantaža banan Plantaža sladkornega trsa v Braziliji Plantaža ali nasad je področje, na katerega človek zaradi ekonomskih razlogov nasadi rastline iste vrste.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Plantaža · Poglej več »
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Plastika · Poglej več »
Priseljevanje
Priseljevanje (s tujko imigracija) je stalni ali začasni prehod posameznikov ali skupine ljudi v državo ali kraj, ki ni kraj porekla; pojav je nasprotje od izseljevanja (emigracije).
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Priseljevanje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Referendum · Poglej več »
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Ribolov · Poglej več »
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Satelit · Poglej več »
Skupnost narodov
Skupnost narodov (od 1964 samo The Commonwealth) je politično združenje 54 samostojnih suverenih držav, ki so skoraj vse nekdanji teritoriji oz.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Skupnost narodov · Poglej več »
Viktorija Britanska
Viktorija (rojena Alexandrina Victoria), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 24. maj 1819, † 22. januar 1901.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Viktorija Britanska · Poglej več »
William Keeling
William Keeling, britanski kapitan in raziskovalec, * 1577, † 19. september 1620.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in William Keeling · Poglej več »
Zavezniki druge svetovne vojne
Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.
Novo!!: Kokosovi (Keelingovi) otoki in Zavezniki druge svetovne vojne · Poglej več »
Preusmerja sem:
Keelingovi otoki, Kokosovi (Keelingovi otoki), Kokosovi otoki, Teritorij Kokosovih otokov.
