Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Krnski grad

Index Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Kazalo

  1. 25 odnosi: Alpe, Arheologija, Železna doba, Beljak, Cerkev (zgradba), Glina (reka), Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Grad, Grob, Kapela, Karantanija, Knežji kamen, Koroška (zvezna dežela), Kraljeva pfalca, Marko Pernhart, Naselje, Nemščina, Oglej, Romanika, Starorimska civilizacija, Urban Jarnik, Ustoličevanje koroških vojvod, Virunum, Zahod.

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Krnski grad in Alpe

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Krnski grad in Arheologija

Železna doba

Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Poglej Krnski grad in Železna doba

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Krnski grad in Beljak

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.

Poglej Krnski grad in Cerkev (zgradba)

Glina (reka)

Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Krnski grad in Glina (reka)

Gospa Sveta

Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Krnski grad in Gospa Sveta

Gosposvetsko polje

Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.

Poglej Krnski grad in Gosposvetsko polje

Grad

pa tudi.

Poglej Krnski grad in Grad

Grob

Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.

Poglej Krnski grad in Grob

Kapela

Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.

Poglej Krnski grad in Kapela

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Krnski grad in Karantanija

Knežji kamen

Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.

Poglej Krnski grad in Knežji kamen

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Krnski grad in Koroška (zvezna dežela)

Kraljeva pfalca

Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.

Poglej Krnski grad in Kraljeva pfalca

Marko Pernhart

Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.

Poglej Krnski grad in Marko Pernhart

Naselje

Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.

Poglej Krnski grad in Naselje

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Krnski grad in Nemščina

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Poglej Krnski grad in Oglej

Romanika

tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.

Poglej Krnski grad in Romanika

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Krnski grad in Starorimska civilizacija

Urban Jarnik

Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.

Poglej Krnski grad in Urban Jarnik

Ustoličevanje koroških vojvod

Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.

Poglej Krnski grad in Ustoličevanje koroških vojvod

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Poglej Krnski grad in Virunum

Zahod

Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Krnski grad in Zahod

Prav tako znan kot Karnburg.