Hitreje kot brskalnik!
122 odnosi: Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Švica, Češka, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Beatifikacija, Bregenz, Bukovina, Cezar (naslov), Dikasterij za zadeve svetnikov, Družbeni nauk Cerkve, Dubrovnik, Florida, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, God, Habsburžani, Henrik II. Sveti, Hrvaška, Ilirsko kraljestvo, Jeruzalemsko kraljestvo, Kanonizacija, Karel IV., Koroška (vojvodina), Kotor, Kralj, Kranjska, Krčne žile, Madžarska, Madeira, Nadškofija Salzburg, Nadvojvodina Avstrija, Ogrska, Otto von Habsburg, Papež Benedikt XV., Papež Janez Pavel II., Prva svetovna vojna, Rak (bolezen), Rim, Rimskokatoliška cerkev, Slavonija, Slovenija, Slovenska marka, Tirolska, Trst, Vojvodina Furlanija, Woodrow Wilson, Zadar, 1. april, ..., 1. marec, 10. marec, 11. december, 11. junij, 11. november, 11. september, 14. april, 15. maj, 17. april, 17. avgust, 1887, 1899, 1912, 1914, 1915, 1916, 1918, 1919, 1921, 1922, 1923, 1925, 1929, 1930, 1940, 1949, 1950, 1951, 1952, 1953, 1956, 1960, 1963, 1968, 1971, 1989, 1991, 1993, 1996, 1997, 2. oktober, 20. november, 20. september, 2003, 2004, 2007, 2008, 2010, 2011, 21. december, 21. november, 21. oktober, 23. julij, 3. januar, 3. oktober, 30. december, 31. januar, 31. maj, 4. julij, 5. avgust, 5. julij, 5. oktober, 5. september, 6. januar, 6. julij, 6. maj, 6. september, 7. april, 7. februar, 7. januar, 8. februar, 9. junij. Razširi indeks (72 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Avstrija · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Švica · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Češka · Poglej več »
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Bazilika sv. Petra, Vatikan · Poglej več »
Beatifikacija
Beatifikacija ali proglasitev za blaženega je prvi korak v postopku razglasitve neke osebe za svetnika katoliške Cerkve.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Beatifikacija · Poglej več »
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Bregenz · Poglej več »
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Bukovina · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Cezar (naslov) · Poglej več »
Dikasterij za zadeve svetnikov
Dikasterij za zadeve svetnikov, s prejšnjim imenom Kongregacija za zadeve svetnikov je dikasterij Rimske kurije, ki nadzira celoten proces razglašanja novih svetnikov; tako vodi tudi kanonizacijo in beatifikacijo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Dikasterij za zadeve svetnikov · Poglej več »
Družbeni nauk Cerkve
Družbeni nauk Cerkve je področje vedenja, ki ga je razvila Katoliška cerkev glede človekovega dostojanstva in skupnega dobrega v družbi.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Družbeni nauk Cerkve · Poglej več »
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Dubrovnik · Poglej več »
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Florida · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
God
Priprave na praznovanju godu na začetku 20. stoletja. Slika Fanny Brate: ''God'' (olje na platnu, 1902) Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega svetnika.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in God · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Habsburžani · Poglej več »
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Henrik II. Sveti · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Hrvaška · Poglej več »
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Ilirsko kraljestvo · Poglej več »
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Jeruzalemsko kraljestvo · Poglej več »
Kanonizacija
Kanonizacija ali proglasitev za svetnika je dejanje, s katerim neka oseba postane svetnik rimokatoliške cerkve.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kanonizacija · Poglej več »
Karel IV.
Karel IV. je ime več vladarjev.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Karel IV. · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kotor · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kralj · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kranjska · Poglej več »
Krčne žile
Krčne žile ali varice so bolezensko razširjene vene zlasti na golenih.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Krčne žile · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Madžarska · Poglej več »
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Madeira · Poglej več »
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Nadškofija Salzburg · Poglej več »
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Ogrska · Poglej več »
Otto von Habsburg
Otto von Habsburg, avstrijsko-nemški pisatelj, publicist in politik, * 20. november 1912, Reichenau an der Rax, Avstro-Ogrska, † 4. julij 2011, Pöcking, Nemčija.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Otto von Habsburg · Poglej več »
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan). Papež je bil od 3. septembra 1914 do svoje smrti 22. januarja 1922. Bil je četrti papež, ki je kot »vatikanski ujetnik« živel le v Vatikanu; znan je predvsem po svojih mirovnih prizadevanjih za končanje Prve svetovne vojne.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Papež Benedikt XV. · Poglej več »
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Papež Janez Pavel II. · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Rak (bolezen) · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Rim · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Slavonija · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Slovenija · Poglej več »
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Slovenska marka · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Tirolska · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Trst · Poglej več »
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Vojvodina Furlanija · Poglej več »
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Woodrow Wilson · Poglej več »
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in Zadar · Poglej več »
1. april
1.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1. april · Poglej več »
1. marec
1.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1. marec · Poglej več »
10. marec
10.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 10. marec · Poglej več »
11. december
11.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. december · Poglej več »
11. junij
11.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. junij · Poglej več »
11. november
11.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. november · Poglej več »
11. september
11.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. september · Poglej več »
14. april
14.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 14. april · Poglej več »
15. maj
15.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 15. maj · Poglej več »
17. april
17.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 17. april · Poglej več »
17. avgust
17.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 17. avgust · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1887 · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1899 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1912 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1914 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1915 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1916 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1918 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1919 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1921 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1922 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1923 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1925 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1929 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1930 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1940 · Poglej več »
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1949 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1950 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1951 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1952 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1953 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1956 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1960 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1963 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1968 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1971 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1989 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1991 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1993 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1996 · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1997 · Poglej več »
2. oktober
2.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2. oktober · Poglej več »
20. november
20.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 20. november · Poglej več »
20. september
20.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 20. september · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2003 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2004 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2007 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2008 · Poglej več »
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2010 · Poglej več »
2011
2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2011 · Poglej več »
21. december
21.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 21. december · Poglej več »
21. november
21.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 21. november · Poglej več »
21. oktober
21.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 21. oktober · Poglej več »
23. julij
23.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 23. julij · Poglej več »
3. januar
3.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 3. januar · Poglej več »
3. oktober
3.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 3. oktober · Poglej več »
30. december
30.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 30. december · Poglej več »
31. januar
31.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 31. januar · Poglej več »
31. maj
31.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 31. maj · Poglej več »
4. julij
4.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 4. julij · Poglej več »
5. avgust
5.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. avgust · Poglej več »
5. julij
5.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. julij · Poglej več »
5. oktober
5.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. oktober · Poglej več »
5. september
5.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. september · Poglej več »
6. januar
6.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. januar · Poglej več »
6. julij
6.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. julij · Poglej več »
6. maj
6.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. maj · Poglej več »
6. september
6.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. september · Poglej več »
7. april
7.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 7. april · Poglej več »
7. februar
7.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 7. februar · Poglej več »
7. januar
7.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 7. januar · Poglej več »
8. februar
8.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 8. februar · Poglej več »
9. junij
9.
Novo!!: Karel I. Habsburško-Lotarinški in 9. junij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Karel I. Avstrijski, Karel IV. Ogrski, Karel Zadnji, Karl IV. Ogrski.
