Kazalo
42 odnosi: Alzacija, Anžujci, Île-de-France, Beaune, Beauvais, Bern, Brugge, Dijon, Dole, Jura, Dovrska vrata, Edvard IV. Angleški, Filip Dobri, Filip I. Kastiljski, Flandrija, Friderik III. Habsburški, Gelderland, Gent, Henrik VI. Angleški, Karel V. Habsburški, Katolištvo, Köln, Liège, Maksimilijan I. Habsburški, Marija Burgundska, Mechelen, Nancy, Normandija, Pfalz, Red zlatega runa, Ren, Rogier van der Weyden, Rouen, Savoja, Soma, Sveto rimsko cesarstvo, Trier, Vojvoda, Vojvodina Burgundija, 10. november, 1433, 1477, 5. januar.
- Burgundski vojvode
- Grofje Holandski
- Rojeni leta 1433
- Umrli leta 1477
- Vitezi reda zlatega runa
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Karel Drzni in Alzacija
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Karel Drzni in Anžujci
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Poglej Karel Drzni in Île-de-France
Beaune
Beaune je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Karel Drzni in Beaune
Beauvais
Beauvais je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Oise.
Poglej Karel Drzni in Beauvais
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Karel Drzni in Bern
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Karel Drzni in Brugge
Dijon
Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Karel Drzni in Dijon
Dole, Jura
Dole je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, podprefektura departmaja Jura.
Poglej Karel Drzni in Dole, Jura
Dovrska vrata
Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.
Poglej Karel Drzni in Dovrska vrata
Edvard IV. Angleški
Edvard IV., angleški kralj, * 28. april 1442, Rouen, Francija, † 9. april 1483.
Poglej Karel Drzni in Edvard IV. Angleški
Filip Dobri
Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.
Poglej Karel Drzni in Filip Dobri
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Karel Drzni in Filip I. Kastiljski
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Karel Drzni in Flandrija
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Karel Drzni in Friderik III. Habsburški
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Karel Drzni in Gelderland
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Karel Drzni in Gent
Henrik VI. Angleški
Henrik VI.
Poglej Karel Drzni in Henrik VI. Angleški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Karel Drzni in Karel V. Habsburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Karel Drzni in Katolištvo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Karel Drzni in Köln
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Karel Drzni in Liège
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Karel Drzni in Maksimilijan I. Habsburški
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Karel Drzni in Marija Burgundska
Mechelen
Mechelen (flamsko oz. nizozemsko - izgovor, francosko Malines) je mesto in občina z nekaj manj kot 100.000 prebivalci v provinci Antwerpen v regiji Flandrija v Belgiji.
Poglej Karel Drzni in Mechelen
Nancy
Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.
Poglej Karel Drzni in Nancy
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Karel Drzni in Normandija
Pfalz
Pfalz je lahko.
Poglej Karel Drzni in Pfalz
Red zlatega runa
Red zlatega runa Red zlatega runa (Ordre de la Toison d’Or; Orden vom Goldenen Vlies) je bil viteški red, ki ga je leta 1430 v Bruggeu ustanovil vojvoda Filip III. Burgundski, s čimer je proslavil svojo poroko s portugalsko princeso Isabelo iz Aviza.
Poglej Karel Drzni in Red zlatega runa
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Karel Drzni in Ren
Rogier van der Weyden
Rogier van der Weyden, rojen kot Roger de la Pasture (1399/1400, Tournai - 18. junij 1464, Bruselj) je bil flamsko-nizozemski slikar zgodnje severnoevropske renesanse, katerega ohranjena dela so sestavljena v glavnem iz verskih triptihov, oltarnih in naročenih enojnih in diptih portretov.
Poglej Karel Drzni in Rogier van der Weyden
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Karel Drzni in Rouen
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Karel Drzni in Savoja
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Poglej Karel Drzni in Soma
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Karel Drzni in Sveto rimsko cesarstvo
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Karel Drzni in Trier
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Karel Drzni in Vojvoda
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Karel Drzni in Vojvodina Burgundija
10. november
10.
Poglej Karel Drzni in 10. november
1433
1433 (MCDXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Karel Drzni in 1433
1477
1477 (MCDLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Karel Drzni in 1477
5. januar
5.
Poglej Karel Drzni in 5. januar
Glej tudi
Burgundski vojvode
Grofje Holandski
Rojeni leta 1433
Umrli leta 1477
Vitezi reda zlatega runa
Prav tako znan kot Karel Burgundski Drzni, Karel Predrzni.