Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Dunaj, Evropa, Flavta, Hamburg, Klarinet, KV, Leopold Mozart, Partitura, Plemstvo, Salzburg, Simfonija, Tempo, Tonaliteta, Tutti, Wolfgang Amadeus Mozart, 1782, 1783, 23. marec.
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Dunaj · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Evropa · Poglej več »
Flavta
Flavtistka Etruščanska poslikava z igralcem flavte Flavta, slovensko imenovana tudi piščal ali frulica, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Flavta · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Hamburg · Poglej več »
Klarinet
Klarineta uglašena na Bb- in A- Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Klarinet · Poglej več »
KV
KV, Kv oz.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in KV · Poglej več »
Leopold Mozart
Johann Georg Leopold Mozart, avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in violinist, * 14. november 1719, Augsburg (Nemčija), † 28. maj 1787, Salzburg.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Leopold Mozart · Poglej več »
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Partitura · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Plemstvo · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Salzburg · Poglej več »
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Simfonija · Poglej več »
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Tempo · Poglej več »
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Tonaliteta · Poglej več »
Tutti
Tutti (italijansko: vsi) v glasbenem izrazoslovju predstavlja.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Tutti · Poglej več »
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in Wolfgang Amadeus Mozart · Poglej več »
1782
1782 (MDCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in 1782 · Poglej več »
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in 1783 · Poglej več »
23. marec
23.
Novo!!: Simfonija št. 35 (Mozart) in 23. marec · Poglej več »
