Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Just Košuta

Index Just Košuta

Just Košuta, slovenski gledališki igralec in režiser, * 28. oktober 1898, Križ pri Trstu, Avstro-Ogrska, † 28. september 1962, Trst, Italija.

37 odnosi: Albert Sirk, Anton Verovšek, Avstro-Ogrska, Čitalnica, Beograd, Dresden, Fašizem, Gimnazija, Gledališki igralec, Gorica, Groteska, Hinko Nučič, Hlapec Jernej in njegova pravica, Ignacij Borštnik, Informbiro, Italija, Ivan Cankar, Kraljevina Jugoslavija, Križ, Trst, Maribor, Matej Bor, Matura, Nemščina, Požig, Primorska, Prva svetovna vojna, Režiser, Seznam slovenskih igralcev, Seznam slovenskih režiserjev, Slovenci, Slovensko stalno gledališče, Trst, Trst, Zora Košuta, 1898, 1962, 28. oktober, 28. september.

Albert Sirk

Albert Sirk (znan tudi po nadimku Jožinov Berto), slovenski slikar, * 26. maj 1887, Križ pri Trstu, † 13. september 1947, Celje.

Novo!!: Just Košuta in Albert Sirk · Poglej več »

Anton Verovšek

Anton Verovšek, slovenski igralec, režiser in organizator, * 18. januar 1866, Ljubljana, † 20. december 1914, Ljubljana.

Novo!!: Just Košuta in Anton Verovšek · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Just Košuta in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Čitalnica

Čitalnica je večji prostor v knjižnici, namenjen branju knjig, periodičnega tiska ali drugega gradiva.

Novo!!: Just Košuta in Čitalnica · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Novo!!: Just Košuta in Beograd · Poglej več »

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Novo!!: Just Košuta in Dresden · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Novo!!: Just Košuta in Fašizem · Poglej več »

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Novo!!: Just Košuta in Gimnazija · Poglej več »

Gledališki igralec

Gledališki igralec je igralec v gledališču, ki samostojno, vendar pod neposrednim umetniškim vodstvom gledališkega režiserja, umetniško oblikuje like iz predstavljajočega dramskega besedila in jih igra v gledaliških predstavah.

Novo!!: Just Košuta in Gledališki igralec · Poglej več »

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Novo!!: Just Košuta in Gorica · Poglej več »

Groteska

Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.

Novo!!: Just Košuta in Groteska · Poglej več »

Hinko Nučič

Plakat za Nučičev poslovilni nastop leta 1912 Zgornji Polskavi Hinko (Henrik) Nučič, slovenski gledališki igralec, režiser, organizator in pedagog, * 20. april 1883, Ljubljana, † 21. maj 1970, Zagreb.

Novo!!: Just Košuta in Hinko Nučič · Poglej več »

Hlapec Jernej in njegova pravica

Hlapec Jernej in njegova pravica je socialna povest slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je izšla leta 1907 v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum pri založbi L. Schwentner.

Novo!!: Just Košuta in Hlapec Jernej in njegova pravica · Poglej več »

Ignacij Borštnik

Ignacij Borštnik, psevdonim Gorazd, slovenski gledališki igralec, režiser in pedagog, * 1. julij 1858, Cerklje na Gorenjskem, † 23. september 1919, Ljubljana.

Novo!!: Just Košuta in Ignacij Borštnik · Poglej več »

Informbiro

Informbiro je kratica za Komunistični informacijski biro (1947–1955), nekakšno povezovalno organizacijo vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi.

Novo!!: Just Košuta in Informbiro · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Just Košuta in Italija · Poglej več »

Ivan Cankar

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Novo!!: Just Košuta in Ivan Cankar · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: Just Košuta in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Križ, Trst

Križ je naselje na Tržaškem, nekoč povsem slovenska, sedaj pa zamejska vas, na strmem nabrežju kraške planote nad severno obalo Tržaškega zaliva v Italiji, z nekaj sto prebivalci.

Novo!!: Just Košuta in Križ, Trst · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Just Košuta in Maribor · Poglej več »

Matej Bor

Matej Bor, (pravo ime Vladimir Pavšič) slovenski pesnik in pisatelj, * 14. april 1913, Grgar pri Gorici, † 29. september 1993, Radovljica.

Novo!!: Just Košuta in Matej Bor · Poglej več »

Matura

Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.

Novo!!: Just Košuta in Matura · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Just Košuta in Nemščina · Poglej več »

Požig

The Skyline Parkway Motel v Rockfish Gapu po požigu iz leta 2004 Požig je kaznivo dejanje, zavestno in zlonamerno podtikanje ognja v stavbah in v naravi, lahko se razlikuje od drugih razlogov vžiga, kot so samovžig, naravni požari in tudi požig iz malomarnosti.

Novo!!: Just Košuta in Požig · Poglej več »

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Novo!!: Just Košuta in Primorska · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Just Košuta in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Režiser

Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.

Novo!!: Just Košuta in Režiser · Poglej več »

Seznam slovenskih igralcev

Seznam slovenskih igralcev.

Novo!!: Just Košuta in Seznam slovenskih igralcev · Poglej več »

Seznam slovenskih režiserjev

Seznam slovenskih režiserjev in režiserk (gledaliških, radijskih in/ali filmskih).

Novo!!: Just Košuta in Seznam slovenskih režiserjev · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Just Košuta in Slovenci · Poglej več »

Slovensko stalno gledališče, Trst

Uprizoritev drame '' Tartuffe'' leta 1950 Slovensko stalno gledališče (kratica SSG) je dramsko gledališče zamejskih Slovencev v Trstu, ki se je rodilo iz pepela Slovenskega gledališča.

Novo!!: Just Košuta in Slovensko stalno gledališče, Trst · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Just Košuta in Trst · Poglej več »

Zora Košuta

Zora Košuta, slovenska gledališka igralka, pisateljica, režiserka in kulturna organizatorka, * 26. marec 1909, Trst, † 9. februar 1968, Ljubljana.

Novo!!: Just Košuta in Zora Košuta · Poglej več »

1898

1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Just Košuta in 1898 · Poglej več »

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Just Košuta in 1962 · Poglej več »

28. oktober

28.

Novo!!: Just Košuta in 28. oktober · Poglej več »

28. september

28.

Novo!!: Just Košuta in 28. september · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »