23 odnosi: Barok, Bela krajina, Cerkev (zgradba), Freska, Idrija, Jernej Jereb, Jožef Štravs, Josip Egartner, Kiparstvo, Kranj, Leopold Layer, Oltar, Prižnica, Rezbarstvo, Slika, Slikar, Slikarstvo, Slovenci, Tabernakelj, 10. april, 1820, 1892, 9. marec.
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Barok · Poglej več »
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Bela krajina · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Freska · Poglej več »
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Idrija · Poglej več »
Jernej Jereb
Jernej Jereb, slovenski podobar, * 22. avgust 1838, Vrh Svetih Treh Kraljev, † 22. februar 1929, Hvar.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Jernej Jereb · Poglej več »
Jožef Štravs
Jožef Štravs, slovenski podobar, * 3. marec 1843, Cerkno, † 2. februar 1902, Cerkno.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Jožef Štravs · Poglej več »
Josip Egartner
Josip Egartner je osebno ime več znanih Slovencev.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Josip Egartner · Poglej več »
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Kiparstvo · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Kranj · Poglej več »
Leopold Layer
Leopold Layer (lájer), slovenski slikar, * 20. november 1752, Kranj, † 12. april 1828, Kranj.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Leopold Layer · Poglej več »
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Oltar · Poglej več »
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Prižnica · Poglej več »
Rezbarstvo
Del rezbarjene opreme cerkve v Ulmu Figura Mambila, Nigerija Rezbarstvo je umetniško ali obrtniško oblikovanje predvsem lesa z rezilom, sedaj namenjeno predvsem olepšavi.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Rezbarstvo · Poglej več »
Slika
Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Slika · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Slikar · Poglej več »
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Slikarstvo · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Slovenci · Poglej več »
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in Tabernakelj · Poglej več »
10. april
10.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in 10. april · Poglej več »
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in 1820 · Poglej več »
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in 1892 · Poglej več »
9. marec
9.
Novo!!: Jurij Tavčar (1820–1892) in 9. marec · Poglej več »
Preusmerja sem:
Jurij Tavčar (1820), Jurij Tavčar (1820-1892).