Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Jupiter

Index Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

123 odnosi: Adrasteja (luna), Amalteja (luna), Amonijak, Ananka (luna), Arthur Charles Clarke, Asteroid, Astronomska enota, Atom, Daljnogled, Ekvator, Elara (luna), Epoha (astronomija), Etan, Evropa (luna), Fosfat, Fosfin, Galileo (sonda), Galileo Galilei, Ganimed (luna), Giovanni Domenico Cassini, Helij, Himalija (luna), Inkvizicija, Jo (luna), Julijansko leto, Jupiter (mitologija), Jupitrovi naravni sateliti, Kalisto (luna), Karma (luna), Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kisik, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kovinski vodik, Kristal, Kubični meter, Kvadratni kilometer, Laplaceova resonanca, Leda (luna), Liziteja (luna), Luna, Magnetno polje, Magnetosfera, Mars, Masno središče, Metan, Meteor, Meter, ..., Metida (luna), Naravni satelit, Nebesno telo, Neon, Neptun, Nevihta, Nikolaj Kopernik, Oblak, Ocean, Ogljik, Os vrtenja, Osončje, Pasifaja (luna), Paskal, Pioneer 10, Pioneer 11, Planet, Planetni obroč, Plimska sila, Plin, Plinasti orjak, Pospešek, Prazgodovina, Program Voyager, Prostornina, Rimska mitologija, Rjava pritlikavka, Roman, S/2003 J 16, Saturn, Sinopa (luna), Sonce, Spektralna črta, Težni pospešek, Težnost, Teba (luna), Tekočina, Tera, Trk, Uran (planet), Velika rdeča pega, Venera, Vesoljska postaja, Vesoljska sonda, Voda, Vodik, Vodikov sulfid, Vodni hlapi, Voyager 1, Voyager 2, Vrtilna hitrost, Vzvratno gibanje, Zemlja, Zemljin polmer, Zemljina masa, Znanstvena fantastika, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezdne steze, 16. julij, 1610, 1690, 1955, 1973, 1977, 1979, 1994, 1995, 20. stoletje, 2010: Druga odiseja, 2012, 22. julij, 5 (število). Razširi indeks (73 več) »

Adrasteja (luna)

Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupiter in Adrasteja (luna) · Poglej več »

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupiter in Amalteja (luna) · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Novo!!: Jupiter in Amonijak · Poglej več »

Ananka (luna)

Anánka (Anánke) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Ananka (luna) · Poglej več »

Arthur Charles Clarke

Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.

Novo!!: Jupiter in Arthur Charles Clarke · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Jupiter in Asteroid · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Jupiter in Astronomska enota · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Jupiter in Atom · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Jupiter in Daljnogled · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Jupiter in Ekvator · Poglej več »

Elara (luna)

Elara (grško: Elára) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Elara (luna) · Poglej več »

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Novo!!: Jupiter in Epoha (astronomija) · Poglej več »

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Novo!!: Jupiter in Etan · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Evropa (luna) · Poglej več »

Fosfat

Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.

Novo!!: Jupiter in Fosfat · Poglej več »

Fosfin

Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.

Novo!!: Jupiter in Fosfin · Poglej več »

Galileo (sonda)

Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.

Novo!!: Jupiter in Galileo (sonda) · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Jupiter in Galileo Galilei · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Jupiter in Ganimed (luna) · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Jupiter in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Jupiter in Helij · Poglej več »

Himalija (luna)

Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Himalija (luna) · Poglej več »

Inkvizicija

Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.

Novo!!: Jupiter in Inkvizicija · Poglej več »

Jo (luna)

Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Novo!!: Jupiter in Jo (luna) · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: Jupiter in Julijansko leto · Poglej več »

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Novo!!: Jupiter in Jupiter (mitologija) · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Novo!!: Jupiter in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Kalisto (luna) · Poglej več »

Karma (luna)

Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson. Sedanje ime je dobila šele leta 1975, pred tem so jo imenovali Pan (sedaj je Pan ime Saturnove lune). Znana je tudi kot Jupiter XI (bila je enajsta odkrita Jupitrova luna). Ime je dobila po Karmi (ljubici Zevsa) iz grške mitologije. Luna Karma ima premer okoli 46 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 23,734.000 km. Obkroži ga v približno 747 dneh po tirnici, ki ima naklon tira 165,54 ° glede na ekliptiko oziroma 167,53 ° na ekvator Jupitra. Njeno gibanje je retrogradno, kar pomeni, da se giblje v nasprotni smeri kot se vrti Jupiter. To kaže na to, da je verjetno ujeto nebesno telo. Luna Karma daje ime Karmini skupini naravnih satelitov Jupitra, ki imajo podobne lastnosti tirnic. Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Površina lune je precej temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 17,6 m.

Novo!!: Jupiter in Karma (luna) · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Jupiter in Kelvin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Novo!!: Jupiter in Kilogram · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Jupiter in Kilometer · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Jupiter in Kisik · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Jupiter in Komet · Poglej več »

Komet Shoemaker-Levy 9

Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).

Novo!!: Jupiter in Komet Shoemaker-Levy 9 · Poglej več »

Kovinski vodik

Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.

Novo!!: Jupiter in Kovinski vodik · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Jupiter in Kristal · Poglej več »

Kubični meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m&sup3) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.

Novo!!: Jupiter in Kubični meter · Poglej več »

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Novo!!: Jupiter in Kvadratni kilometer · Poglej več »

Laplaceova resonanca

Ia konjunkciji Laplaceova resonánca je v nebesni mehaniki vrsta orbitalne resonance v kateri imajo tri ali več teles takšne obhodne dobe, ki jih lahko izrazimo kot razmerje celih števil (primer: 2: 4: 5).

Novo!!: Jupiter in Laplaceova resonanca · Poglej več »

Leda (luna)

Leda (grško Λήδα: Léda, ali Jupiter XIII) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupiter in Leda (luna) · Poglej več »

Liziteja (luna)

Liziteja (grško Λυσιθέα: Lisitéa) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Liziteja (luna) · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Luna · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Jupiter in Magnetno polje · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Novo!!: Jupiter in Magnetosfera · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Jupiter in Mars · Poglej več »

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Novo!!: Jupiter in Masno središče · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Jupiter in Metan · Poglej več »

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Novo!!: Jupiter in Meteor · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Jupiter in Meter · Poglej več »

Metida (luna)

Metida (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Metida (luna) · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Novo!!: Jupiter in Naravni satelit · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Jupiter in Nebesno telo · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Jupiter in Neon · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Jupiter in Neptun · Poglej več »

Nevihta

Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.

Novo!!: Jupiter in Nevihta · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Novo!!: Jupiter in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Novo!!: Jupiter in Oblak · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Jupiter in Ocean · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Jupiter in Ogljik · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Jupiter in Os vrtenja · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Jupiter in Osončje · Poglej več »

Pasifaja (luna)

Pasifaja (grško Πασιφάη: Pasifáe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupiter in Pasifaja (luna) · Poglej več »

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Novo!!: Jupiter in Paskal · Poglej več »

Pioneer 10

Izstrelitev sonde Pioneer 10 Plošča s Pioneerja 10 Pioneer 10 (tudi Pioneer F) je Nasina vesoljska sonda, ki je bila izstreljena 2. marca 1972 z raketo nosilko Atlas-Centaur.

Novo!!: Jupiter in Pioneer 10 · Poglej več »

Pioneer 11

Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).

Novo!!: Jupiter in Pioneer 11 · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Jupiter in Planet · Poglej več »

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Novo!!: Jupiter in Planetni obroč · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Jupiter in Plimska sila · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Jupiter in Plin · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Novo!!: Jupiter in Plinasti orjak · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Jupiter in Pospešek · Poglej več »

Prazgodovina

Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.

Novo!!: Jupiter in Prazgodovina · Poglej več »

Program Voyager

Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.

Novo!!: Jupiter in Program Voyager · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Jupiter in Prostornina · Poglej več »

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Novo!!: Jupiter in Rimska mitologija · Poglej več »

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Novo!!: Jupiter in Rjava pritlikavka · Poglej več »

Roman

Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.

Novo!!: Jupiter in Roman · Poglej več »

S/2003 J 16

S/2003 J 16 je eden izmed najmanjših Jupitrovih naravnih satelitov (lun).

Novo!!: Jupiter in S/2003 J 16 · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Jupiter in Saturn · Poglej več »

Sinopa (luna)

Sinopa (grško Σινώπη: Sinópe) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Luno Sinopo je leta 1914 odkril astronom S. B. Nicholson na observatoriju Lick v Kaliforniji. Znana je tudi kot Jupiter IX. Včasih jo imenujejo Had. Ime Sinopa je dobila po nimfi Sinopi iz grške mitologije. Luna Sinopa ima premer okoli 38 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 24,214.390 km. Obkroži ga v 758 dneh in 21 urah in 36 minutah po tirnici, ki ima naklon tira okoli 155,25 ° glede na ekliptiko oziroma 153,12 ° na ekvator Jupitra. Barva lune Sinopa se razlikuje od barve ostalih članic Pasifajine skupine. Lahko predvidevamo, da ni nastala ob razpadu istega telesa kot ostale članice skupine. Verjetno bila zajeta pozneje. V infrardečem delu spektra je podobna asteroidom tipa D. Luna izgleda rdeča (barvni indeks je B-V.

Novo!!: Jupiter in Sinopa (luna) · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Jupiter in Sonce · Poglej več »

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.

Novo!!: Jupiter in Spektralna črta · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Novo!!: Jupiter in Težni pospešek · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Jupiter in Težnost · Poglej več »

Teba (luna)

Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupiter in Teba (luna) · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Jupiter in Tekočina · Poglej več »

Tera

Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.

Novo!!: Jupiter in Tera · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Jupiter in Trk · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Jupiter in Uran (planet) · Poglej več »

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Jupiter in Velika rdeča pega · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Jupiter in Venera · Poglej več »

Vesoljska postaja

Mednarodna vesoljska postaja leta 2007 Vesoljska postaja (tudi orbitalna postaja) je umetno nebesno telo, zgrajeno z namenom prebivanja ljudi v vesolju.

Novo!!: Jupiter in Vesoljska postaja · Poglej več »

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Novo!!: Jupiter in Vesoljska sonda · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Jupiter in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Jupiter in Vodik · Poglej več »

Vodikov sulfid

Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.

Novo!!: Jupiter in Vodikov sulfid · Poglej več »

Vodni hlapi

Vodni hlapi so plinasta oblika vode.

Novo!!: Jupiter in Vodni hlapi · Poglej več »

Voyager 1

Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.

Novo!!: Jupiter in Voyager 1 · Poglej več »

Voyager 2

Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.

Novo!!: Jupiter in Voyager 2 · Poglej več »

Vrtilna hitrost

Vrtilna hitrost je hitrost, s katero se kakšno telo vrti okrog svoje osi.

Novo!!: Jupiter in Vrtilna hitrost · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Jupiter in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Jupiter in Zemlja · Poglej več »

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Novo!!: Jupiter in Zemljin polmer · Poglej več »

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Novo!!: Jupiter in Zemljina masa · Poglej več »

Znanstvena fantastika

Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.

Novo!!: Jupiter in Znanstvena fantastika · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Jupiter in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Jupiter in Zvezda · Poglej več »

Zvezdne steze

Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.

Novo!!: Jupiter in Zvezdne steze · Poglej več »

16. julij

16.

Novo!!: Jupiter in 16. julij · Poglej več »

1610

1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Jupiter in 1610 · Poglej več »

1690

1690 (MDCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Jupiter in 1690 · Poglej več »

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Jupiter in 1955 · Poglej več »

1973

1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Jupiter in 1973 · Poglej več »

1977

1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Jupiter in 1977 · Poglej več »

1979

1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Jupiter in 1979 · Poglej več »

1994

1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Jupiter in 1994 · Poglej več »

1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Jupiter in 1995 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Jupiter in 20. stoletje · Poglej več »

2010: Druga odiseja

2010: Druga odiseja je znanstvenofantastični roman iz niza romanov Vesoljska odiseja angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarkea iz leta 1982.

Novo!!: Jupiter in 2010: Druga odiseja · Poglej več »

2012

2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Jupiter in 2012 · Poglej več »

22. julij

22.

Novo!!: Jupiter in 22. julij · Poglej več »

5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

Novo!!: Jupiter in 5 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Jupiter (planet).

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »