Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Jukuk šad

Index Jukuk šad

Jukuk šad (kitajsko 乙毗咄陆可汗) je bil vladar Zahodnega turškega kaganata v zadnjem obdobju njegovega obstoja, * ni znano, † 653.

Kazalo

  1. 22 odnosi: Ašina, Ašina Helu, Afganistan, Amu Darja, Dinastija Tang, Ferganska dolina, Išbara Tolis, Ilig kagan, Kagan, Kazahstan, Kitajščina, Nušibi, Samarkand, Sibirija, Sogdija, Svilna pot, Tengrizem, Tjanšan, Tong jabgu kagan, Uzbekistan, Zahodni turški kaganat, 653.

Ašina

Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.

Poglej Jukuk šad in Ašina

Ašina Helu

Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀𐰴𐰍𐰣, Ïšbara qaγan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn) z osebnim imenom Ašina Helu (kitajsko 阿史那賀魯/阿史那贺鲁, pinjin āshǐnà hèlǔ) je bil zadnji kagan Zahodnega turškega kaganata, ki je vladal od leta 651 do 658 * ni znano, † 659.

Poglej Jukuk šad in Ašina Helu

Afganistan

Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Jukuk šad in Afganistan

Amu Darja

Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.

Poglej Jukuk šad in Amu Darja

Dinastija Tang

Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.

Poglej Jukuk šad in Dinastija Tang

Ferganska dolina

Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.

Poglej Jukuk šad in Ferganska dolina

Išbara Tolis

Išbara Tolis (kitajsko 沙钵罗咥利失可汗, Shābōluō xìlìshī (~diélìshī) kèhán) z osebnim imenom Ašina Tong-e (kitajsko 阿史那同俄) je bil med letoma 634 in 639 vladar Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 659.

Poglej Jukuk šad in Išbara Tolis

Ilig kagan

Ilig kagan (staroturško 𐰃𐰞𐰞𐰃𐰏𐰴𐰍𐰣, poenostavljeno kitajsko 颉利可汗, tradicionalno kitajsko 頡利可汗, pinjin Jiélì Kèhán), rojen kot Ašina Duobi (kitajsko 阿史那咄苾, pinjin Āshǐnà Duōbì), posmrtono Huang, knez Guijija (歸義荒王), je bil četrti in zadnji kagan Vzhodnega turškega kaganata.

Poglej Jukuk šad in Ilig kagan

Kagan

Kagan oz.

Poglej Jukuk šad in Kagan

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Poglej Jukuk šad in Kazahstan

Kitajščina

Kitajščina (oz.) je jezik oz.

Poglej Jukuk šad in Kitajščina

Nušibi

Nušibi ali Nu-šibi (kitajsko 弩失畢, pinjin Nǔ shībì, srednje kitajsko *nuoXɕiɪt̚piɪt̚) je bilo kitajsko skupno ime petih gokturških plemen desnega (zahodnega) krilaYu.

Poglej Jukuk šad in Nušibi

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Poglej Jukuk šad in Samarkand

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Poglej Jukuk šad in Sibirija

Sogdija

Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد‎ Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.

Poglej Jukuk šad in Sogdija

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Poglej Jukuk šad in Svilna pot

Tengrizem

Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.

Poglej Jukuk šad in Tengrizem

Tjanšan

Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.

Poglej Jukuk šad in Tjanšan

Tong jabgu kagan

Tong jabgu kagan, znan tudi kot Tung jabgu in Tong jabgu (tradicionalno kitajsko 統葉護可汗, poenostavljeno kitajsko 统叶护可汗, pinjin Tǒng Yèhù Kěhán, Wade-Giles T'ung Yeh-hu K'o-han, srednje kitajsko *t'uong d'źiap-ġuo k'â-ġân) je bil od leta 618 do 628 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 628.

Poglej Jukuk šad in Tong jabgu kagan

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Jukuk šad in Uzbekistan

Zahodni turški kaganat

Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.

Poglej Jukuk šad in Zahodni turški kaganat

653

653 (DCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Jukuk šad in 653