Kazalo
33 odnosi: Avstrija, Budimpešta, Drava, Dunaj, Gorenjska, Goriška brda, Haloze, Ikebana, Impresionizem, Kozjak, Krajinsko slikarstvo, Lent, Maribor, Mariborski otok, München, Melje, Pariz, Plenerizem, Praga, Pragersko, Primorska, Realizem (umetnost), Severna Makedonija, Slikar, Slovenci, Slovenske gorice, Studenci, Tihožitje, Veduta, 15. junij, 1911, 1986, 4. oktober.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Avstrija
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Budimpešta
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Drava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Dunaj
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Gorenjska
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Goriška brda
Haloze
Malega Okiča). Haloze so prometno odročno gričevje v severovzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Haloze
Ikebana
Ureditev v slogu ''šoka ''40. ravnatelja šole ikebane Ikenobo, Sendža. Skica iz dela ''Soka Hjakki'' šole Šidžo (1820). Cvetlični aranžma v ''tokonomi'' (niša v tradicionalni japonski hiši) pred ''kakemonom'' (»visečim zvitkom«) Ikebana (生け花, »živeče cvetje«) je japonska umetnost aranžiranja cvetja, znana tudi kot Kado (華道, »pot cvetja«).
Poglej Josip Pišof - Cepa in Ikebana
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Impresionizem
Kozjak
Kozjak (tudi Kobansko; nemško Poßruck) je sredogorsko gozdnato hribovje severno od Drave na meji z avstrijsko Štajersko in spada pod Labotniške Alpe.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Kozjak
Krajinsko slikarstvo
Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Krajinsko slikarstvo
Lent
Lent Lent (tudi Pristan) je stari del Maribora ob Dravi.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Lent
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Maribor
Mariborski otok
Pogled na otok z levega brega Drave Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Mariborski otok
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Josip Pišof - Cepa in München
Melje
Melje je vzhodni del mariborske mestne četrti Center. Melje je kot naselje nastalo zunaj mestnih mej srednjeveškega Maribora.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Melje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Pariz
Plenerizem
Plenerizem (iz francoskega izraza en plein air) je smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, pri kateri so umetniki v naravi, pod odprtim nebom, v naravni svetlobi in senčnih pogojih ter naravnih barvah slikali posamezne krajine.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Plenerizem
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Praga
Pragersko
Pragersko (nemško nekdaj Pragehof), je urbanizirano naselje z okoli 1.100 prebivalci na jugozahodnem delu Dravskega polja, v Občini Slovenska Bistrica.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Pragersko
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Primorska
Realizem (umetnost)
Realizem (izraz izhaja iz latinščine res – stvar, realis – resničen, predmeten) je večpomenski pojem, ki se pojavlja v umetnosti, književnosti, slikarstvu in filozofiji.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Realizem (umetnost)
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Severna Makedonija
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Slikar
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Josip Pišof - Cepa in Slovenci
Slovenske gorice
Jeruzalemu Slovenske gorice so gričevje v severovzhodni Sloveniji in so s površino okrog 1017 km2 največje slovensko gričevje.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Slovenske gorice
Studenci
Studenci so mestna četrt mestne občine Maribor.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Studenci
Tihožitje
Marije Auersperg Attems Jesensko tihožitje v fotografiji Lovsko tihožitje Tihožitje je upodobitev razpostavljenih mrtvih ali negibnih stvari, kot so cvetje, glasbila, ubita divjačina, posodje...
Poglej Josip Pišof - Cepa in Tihožitje
Veduta
Veduta lahko pomeni.
Poglej Josip Pišof - Cepa in Veduta
15. junij
15.
Poglej Josip Pišof - Cepa in 15. junij
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Josip Pišof - Cepa in 1911
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Josip Pišof - Cepa in 1986
4. oktober
4.
Poglej Josip Pišof - Cepa in 4. oktober