Kazalo
21 odnosi: Brouwerjev izrek o negibni točki, Celo število, Enotska sfera, Evklidski prostor, Izrek, Jacques Salomon Hadamard, Konstruktivizem (umetnost), Koordinatni sistem, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Matematični dokaz, Matematika, Meteorologija, Metrični prostor, Negibna točka, Papir, Projekcija, Sfera, Točka, Veter, Zemlja, Zvezna funkcija.
Brouwerjev izrek o negibni točki
Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Brouwerjev izrek o negibni točki
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Celo število
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Enotska sfera
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Evklidski prostor
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Izrek
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Jacques Salomon Hadamard
Konstruktivizem (umetnost)
Konstruktivízem je kot umetnostna in arhitekturna smer nastal pod vplivi tehničnega razvoja leta 1914 v Rusiji, razcvet pa je doživel po oktobrski revoluciji.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Konstruktivizem (umetnost)
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Koordinatni sistem
Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Matematični dokaz
language.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Matematika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Meteorologija
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Metrični prostor
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Negibna točka
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Papir
Projekcija
Projekcija je lahko.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Projekcija
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Sfera
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Točka
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Veter
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Zemlja
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Brouwerjev izrek o negibni točki in Zvezna funkcija
Prav tako znan kot Brouwerjev izrek o fiksni točki, Brouwerjev izrek o nepomični točki, Izrek o fiksni točki, Izrek o negibni točki, Izrek o nepomični točki.