Kazalo
89 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Analitična teorija števil, Analitično nadaljevanje, Aritmetična funkcija, Aritmetično zaporedje, Atle Selberg, Bernhard Riemann, Bernoullijevo število, Bertrandova domneva, Binomski koeficient, Carl Friedrich Gauss, Cauchyjev produkt, Celo število, Delitelj, Divergenca, Divergentna vrsta, Eksponentni integral, Eratostenovo sito, Erdős-Kacev izrek, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva funkcija fi, Faktor, Fieldsova medalja, Fourierova transformacija, Frekvenca, Funkcija gama, Funkcijska enačba, Geometrična vrsta, Godfrey Harold Hardy, Harald Bohr, Harmonična vrsta, Infinitezimalni račun, Izhodišče, Izrek, Jacques Salomon Hadamard, James Joseph Sylvester, Johann Franz Encke, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, John Edensor Littlewood, Jurij Vega, Kompleksno število, Leonhard Euler, Limita, Limita funkcije, Logaritemski integral, Matematična analiza, Matematika, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Množica, ... Razširi indeks (39 več) »
- Logaritmi
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Praštevilski izrek in Adrien-Marie Legendre
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Praštevilski izrek in Analitična teorija števil
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Poglej Praštevilski izrek in Analitično nadaljevanje
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Praštevilski izrek in Aritmetična funkcija
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Poglej Praštevilski izrek in Aritmetično zaporedje
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Praštevilski izrek in Atle Selberg
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Praštevilski izrek in Bernhard Riemann
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Praštevilski izrek in Bernoullijevo število
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Praštevilski izrek in Bertrandova domneva
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Praštevilski izrek in Binomski koeficient
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Praštevilski izrek in Carl Friedrich Gauss
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Poglej Praštevilski izrek in Cauchyjev produkt
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Praštevilski izrek in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Praštevilski izrek in Delitelj
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Praštevilski izrek in Divergenca
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Praštevilski izrek in Divergentna vrsta
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Praštevilski izrek in Eksponentni integral
Eratostenovo sito
Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.
Poglej Praštevilski izrek in Eratostenovo sito
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Poglej Praštevilski izrek in Erdős-Kacev izrek
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Praštevilski izrek in Euler-Mascheronijeva konstanta
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej Praštevilski izrek in Eulerjeva funkcija fi
Faktor
Fáktor (tudi činítelj) se v matematiki nanaša na več pojmov.
Poglej Praštevilski izrek in Faktor
Fieldsova medalja
Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.
Poglej Praštevilski izrek in Fieldsova medalja
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju.
Poglej Praštevilski izrek in Fourierova transformacija
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Praštevilski izrek in Frekvenca
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Praštevilski izrek in Funkcija gama
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Praštevilski izrek in Funkcijska enačba
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Praštevilski izrek in Geometrična vrsta
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Praštevilski izrek in Godfrey Harold Hardy
Harald Bohr
Harald August Bohr, danski nogometaš in matematik, * 22. april 1887, † 22. januar 1951.
Poglej Praštevilski izrek in Harald Bohr
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Praštevilski izrek in Harmonična vrsta
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Praštevilski izrek in Infinitezimalni račun
Izhodišče
Izhodišče je lahko.
Poglej Praštevilski izrek in Izhodišče
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Praštevilski izrek in Izrek
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Poglej Praštevilski izrek in Jacques Salomon Hadamard
James Joseph Sylvester
James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.
Poglej Praštevilski izrek in James Joseph Sylvester
Johann Franz Encke
Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.
Poglej Praštevilski izrek in Johann Franz Encke
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Praštevilski izrek in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
John Edensor Littlewood
John Edensor Littlewood, angleški matematik, * 9. junij 1885, † 6. september 1977.
Poglej Praštevilski izrek in John Edensor Littlewood
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Praštevilski izrek in Jurij Vega
Kompleksno število
1.
Poglej Praštevilski izrek in Kompleksno število
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Praštevilski izrek in Leonhard Euler
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Praštevilski izrek in Limita
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a.
Poglej Praštevilski izrek in Limita funkcije
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Poglej Praštevilski izrek in Logaritemski integral
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Praštevilski izrek in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Praštevilski izrek in Matematika
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Praštevilski izrek in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Praštevilski izrek in Mertensova funkcija
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Praštevilski izrek in Množica
Modularna aritmetika
Ustaljen čas na tej se lahko izvaja z uporabo aritmetičnega modula 12. V matematiki je modularna aritmetika sistem aritmetike za cela števila, kjer se števila "ponovno vrtijo okoli", ko dosežejo določeno vrednost, ki se imenuje modulo (ali modul).
Poglej Praštevilski izrek in Modularna aritmetika
Multiplikativna funkcija
Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).
Poglej Praštevilski izrek in Multiplikativna funkcija
Naključje
Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.
Poglej Praštevilski izrek in Naključje
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Praštevilski izrek in Naravni logaritem
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Praštevilski izrek in Naravno število
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Praštevilski izrek in Neskončnost
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Praštevilski izrek in Ničla funkcije
Nota
right Nota (lat. nota.
Poglej Praštevilski izrek in Nota
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Poglej Praštevilski izrek in O notacija
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Poglej Praštevilski izrek in Osnovni izrek algebre
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Praštevilski izrek in Pafnuti Lvovič Čebišov
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Praštevilski izrek in Paul Erdős
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Praštevilski izrek in Pi
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
Poglej Praštevilski izrek in PlanetMath
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Praštevilski izrek in Polinom
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Praštevilski izrek in Potenčna vrsta
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Praštevilski izrek in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Praštevilski izrek in Praštevilo
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Poglej Praštevilski izrek in Praštevilska vrzel
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Poglej Praštevilski izrek in Pravokotni trikotnik
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Praštevilski izrek in Presek (revija)
Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.
Poglej Praštevilski izrek in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Praštevilski izrek in Realno število
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Praštevilski izrek in Recipročna vrednost
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Praštevilski izrek in Riemannova domneva
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Praštevilski izrek in Riemannova funkcija zeta
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej Praštevilski izrek in Sestavljeno število
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Praštevilski izrek in Soda in liha števila
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Praštevilski izrek in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Stopnja polinoma
Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).
Poglej Praštevilski izrek in Stopnja polinoma
Terence Tao
Terence Chi-Shen Tao, avstralsko-ameriški matematik in akademik kitajskega rodu, * 17. julij 1975, Adelaide, Avstralija.
Poglej Praštevilski izrek in Terence Tao
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Poglej Praštevilski izrek in Thomas Joannes Stieltjes
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Praštevilski izrek in Tuje število
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Praštevilski izrek in Verjetnost
Von Mangoldtova funkcija
Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.
Poglej Praštevilski izrek in Von Mangoldtova funkcija
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Praštevilski izrek in Vsota
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Praštevilski izrek in Zaporedje
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Praštevilski izrek in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Praštevilski izrek in 1 (število)
Glej tudi
Logaritmi
Prav tako znan kot Izrek o gostoti praštevil, Izrek o praštevilih.