Kazalo
38 odnosi: Astronomija, Atom, Atomsko jedro, Bela pritlikavka, Bozon, Celo število, Električni naboj, Elektron, Fermion, Fizika osnovnih delcev, Foton, Graviton, Helij, Kemija, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvantno stanje, Lastna vrednost, Lega, Lennard-Jonesov potencial, Litij, Masa, Molekula, Nerazločljiva delca, Nevtron, Nevtronska zvezda, Osnovni delec, Periodni sistem elementov, Poševnosimetrična matrika, Proton, Snov, Spin, Težnost, Tlak, Valovna funkcija, Vrtilna količina, Wolfgang Ernst Pauli, Zvezda.
- Kemijske vezi
- Osnovni fizikalni koncepti
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Astronomija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Atomsko jedro
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Bela pritlikavka
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Bozon
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Celo število
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Elektron
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Fermion
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Fizika osnovnih delcev
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Foton
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Graviton
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Helij
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Kemija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Kvantna mehanika
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Kvantno število
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Kvantno stanje
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Lastna vrednost
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Lega
Lennard-Jonesov potencial
Lennard-Jonesov potenciál je v fiziki potencial, ki fenomenološko opisuje silo med atomi ali molekulami.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Lennard-Jonesov potencial
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Litij
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Masa
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Molekula
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Nerazločljiva delca
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Nevtron
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Nevtronska zvezda
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Osnovni delec
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Periodni sistem elementov
Poševnosimetrična matrika
Poševnosimetrična matrika (tudi antisimetrična matrika) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Poševnosimetrična matrika
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Proton
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Snov
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Spin
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Težnost
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Tlak
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Valovna funkcija
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Vrtilna količina
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Wolfgang Ernst Pauli
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Paulijevo izključitveno načelo in Zvezda
Glej tudi
Kemijske vezi
Osnovni fizikalni koncepti
Prav tako znan kot Izključitveno načelo, Paulijeva prepoved.