Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ivan Krizostom Švegel

Index Ivan Krizostom Švegel

Ivan Krizostom Švegel (tudi Schwegel ali Žvegel), slovenski diplomat in politik, * 17. februar 1875, Zgornje Gorje, Avstro-Ogrska, † 5. februar 1962, Bled - Rečica, Socialistična federativna republika Jugoslavija.

44 odnosi: Albanija, Aleksander I. Karadžordžević, Antanta, Argentina, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrske oborožene sile, Šestojanuarska diktatura, Beljak, Bled, Chicago, Delnice, Denver, Kolorado, Diplomat, Dunaj, Hrvaška kmečka stranka, Innsbruck, Jožef Schwegel, Kanada, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Montréal, New York, Ohridsko jezero, Pariška mirovna konferenca (1919), Petar Živković, Politik, Prva svetovna vojna, Rotterdam, Severna Amerika, Severna Makedonija, Seznam slovenskih diplomatov, Slovenci, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Solkan, Solun, St. Louis, Stjepan Radić, Trst, Vrbovsko, Zgornje Gorje, 17. februar, 1875, 1962, 5. dragonski polk (Avstro-Ogrska), 5. februar.

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Albanija · Poglej več »

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Antanta · Poglej več »

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Argentina · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Avstro-ogrske oborožene sile

Avstro-ogrske oborožene sile so se delile na štiri dele.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Avstro-ogrske oborožene sile · Poglej več »

Šestojanuarska diktatura

Šestojanuarska diktatura je naziv za kraljevo diktaturo, ki jo je 6. januarja 1929 vzpostavil kralj Aleksander I. Karađorđević.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Šestojanuarska diktatura · Poglej več »

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Beljak · Poglej več »

Bled

Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Bled · Poglej več »

Chicago

Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Chicago · Poglej več »

Delnice

Delnice so lahko.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Delnice · Poglej več »

Denver, Kolorado

Denver je glavno in največje mesto zvezne države Kolorado v ZDA.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Denver, Kolorado · Poglej več »

Diplomat

Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Diplomat · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Dunaj · Poglej več »

Hrvaška kmečka stranka

Hrvaška kmečka stranka (hrv. Hrvatska seljačka stranka, HSS) je bila ustanovljena leta 1904 na pobudo bratov Antuna (1868-1919) in Stjepana Radića kot Hrvaška ljudska (ali narodna) kmečka stranka (Hrvatska narodna seljačka stranka) Njena aktivnost je na Hrvaškem naletela na širši odmev med kmečkim prebivalstvom in v malomeščanskih krogih.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Hrvaška kmečka stranka · Poglej več »

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Innsbruck · Poglej več »

Jožef Schwegel

Baron Jožef Schwegel (tudi Švegel ali Žvegel), diplomat, politik, gospodarstvenik, pisatelj in pesnik, * 29. februar 1836, Zgornje Gorje, Avstrijsko cesarstvo, † 16. september 1914, Bled, Avstro-Ogrska.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Jožef Schwegel · Poglej več »

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Kanada · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Montréal

Montréal, središče mesta Montreal je drugo največje mesto v Kanadi in največje mesto kanadske province Québec.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Montréal · Poglej več »

New York

Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in New York · Poglej več »

Ohridsko jezero

Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Ohridsko jezero · Poglej več »

Pariška mirovna konferenca (1919)

Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »

Petar Živković

Petar Živković, srbski general in politik, * 1. januar 1879, Negotin, Srbija, † 3. februar 1947, Pariz, Francija.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Petar Živković · Poglej več »

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Politik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rotterdam

Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Rotterdam · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Severna Amerika · Poglej več »

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Severna Makedonija · Poglej več »

Seznam slovenskih diplomatov

Seznam slovenskih diplomatov v preteklosti in sedanjosti.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Seznam slovenskih diplomatov · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Slovenci · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Solkan

Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Solkan · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Solun · Poglej več »

St. Louis

St.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in St. Louis · Poglej več »

Stjepan Radić

Stjepan Radić, hrvaški politik, * 11. junij 1871, Desno Trebarjevo pri Sisku, † 8. avgust 1928, Zagreb.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Stjepan Radić · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Trst · Poglej več »

Vrbovsko

Vrbovsko je naselje in istoimenska občina s statusom mesta na Hrvaškem, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Vrbovsko · Poglej več »

Zgornje Gorje

Zgornje Gorje so naselje, središče občine Gorje.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in Zgornje Gorje · Poglej več »

17. februar

17.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in 17. februar · Poglej več »

1875

1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in 1875 · Poglej več »

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in 1962 · Poglej več »

5. dragonski polk (Avstro-Ogrska)

5.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in 5. dragonski polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

5. februar

5.

Novo!!: Ivan Krizostom Švegel in 5. februar · Poglej več »

Preusmerja sem:

Ivan Švegel.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »