Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Ivan Baša

Index Ivan Baša

Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj, * 11. april 1875, Beltinci, † 13. februar 1931, Bogojina.

32 odnosi: Avstrija, Beltinci, Bogojina, Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina, Duhovnik, Gradiščanska, Jože Plečnik, Jožef Baša Miroslav, Jožef Sakovič, Katolicsanszki katekizmus za solare, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Lendava, Mašniško posvečenje, Madžarščina, Novinarstvo, Občina Rogašovci, Ogrska, Pesnik, Pisatelj, Prekmurje, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem, Slovenci, Slovenska krajina (Ogrska), Slovensko Porabje, Sveti Jurij, Rogašovci, 11. april, 13. februar, 1875, 1931.

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Ivan Baša in Avstrija · Poglej več »

Beltinci

Beltinci so naselje, središče občine Beltinci.

Novo!!: Ivan Baša in Beltinci · Poglej več »

Bogojina

Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.

Novo!!: Ivan Baša in Bogojina · Poglej več »

Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina

Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je rimskokatoliška cerkev, ki je župnijska cerkev Župnije Bogojina.

Novo!!: Ivan Baša in Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina · Poglej več »

Duhovnik

Duhovnik, tudi dušni pastir, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Novo!!: Ivan Baša in Duhovnik · Poglej več »

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki leži ob meji z Madžarsko.

Novo!!: Ivan Baša in Gradiščanska · Poglej več »

Jože Plečnik

Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.

Novo!!: Ivan Baša in Jože Plečnik · Poglej več »

Jožef Baša Miroslav

Jožef Baša-Miroslav (madžarsko Bassa József) slovenski pesnik in novinar na Madžarskem, * 28. april 1894, Beltinci, † 25. januar 1916, Sombotel.

Novo!!: Ivan Baša in Jožef Baša Miroslav · Poglej več »

Jožef Sakovič

Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.

Novo!!: Ivan Baša in Jožef Sakovič · Poglej več »

Katolicsanszki katekizmus za solare

Katolicsanszki katekizmus za solare (Katoliški katekizem za šolare) je rimskokatoliški šolski katekizem, ki ga je v prekmurščini leta 1909 napisal bogojinski župnik Ivan Baša.

Novo!!: Ivan Baša in Katolicsanszki katekizmus za solare · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Ivan Baša in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Lendava

Lendava (madžarsko Lendva, nekoč Dólnja Léndava, Dolenja Lendava/Alsólendva, nemško Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.

Novo!!: Ivan Baša in Lendava · Poglej več »

Mašniško posvečenje

Sveto mašniško posvečenje ali zakrament svetega reda oziroma ordinacija je krščanski sveti zakrament, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.

Novo!!: Ivan Baša in Mašniško posvečenje · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Ivan Baša in Madžarščina · Poglej več »

Novinarstvo

Novinarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njemu poroča širši javnosti.

Novo!!: Ivan Baša in Novinarstvo · Poglej več »

Občina Rogašovci

Občina Rogašovci je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Ivan Baša in Občina Rogašovci · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (Magyar Királyság, Regnum Hungariae; tudi Kraljevina Madžarska) je bivša kraljevina, ki je bila ustanovljena leta 1000 s povzdigom dotedanje ogrske kneževine v kraljevino.

Novo!!: Ivan Baša in Ogrska · Poglej več »

Pesnik

Pesnik ali poet je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Ivan Baša in Pesnik · Poglej več »

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Novo!!: Ivan Baša in Pisatelj · Poglej več »

Prekmurje

Prekmurje Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Novo!!: Ivan Baša in Prekmurje · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ivan Baša in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Ivan Baša in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Seznam slovenskih pisateljev

Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.

Novo!!: Ivan Baša in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »

Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem

Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.

Novo!!: Ivan Baša in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem · Poglej več »

Slovenci

Zastava slovenskega naroda Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,06 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Ivan Baša in Slovenci · Poglej več »

Slovenska krajina (Ogrska)

Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.

Novo!!: Ivan Baša in Slovenska krajina (Ogrska) · Poglej več »

Slovensko Porabje

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.

Novo!!: Ivan Baša in Slovensko Porabje · Poglej več »

Sveti Jurij, Rogašovci

Sveti Jurij je naselje v občine Rogašovci.

Novo!!: Ivan Baša in Sveti Jurij, Rogašovci · Poglej več »

11. april

11.

Novo!!: Ivan Baša in 11. april · Poglej več »

13. februar

13.

Novo!!: Ivan Baša in 13. februar · Poglej več »

1875

1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Ivan Baša in 1875 · Poglej več »

1931

1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Ivan Baša in 1931 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »