Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Carigrad

Index Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

149 odnosi: Abdul Hamid II., Ahemenidsko cesarstvo, Akropola, Al Andaluz, Alžir, Aleksandrija, Anadolu Hisarı, Anatolija, Anemasova ječa, Ankara, Apolon, Arhitekt, Armenci, Armenski genocid, Art nouveau, Avgustaion v Konstantinoplu, Avtokefalnost, Črno morje, Bajazid II., Bakrena doba, Balkan, Balkanski vojni, Barok, Bitka pri Platajah, Bizanc, Bizantinska arhitektura, Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Britanci, Bukoleon, Carigrajski arheološki muzej, Circus Maximus, Cisterna bazilika, Cunami, Delfi, Delsko-atiška pomorska zveza, Dorci, Egipt, Egiptovski bazar, Carigrad, Etimologija, Evropa, Feničani, Francozi, Galata, Galatski most, Galatski stolp, Genova, Granit, Grščina, Grško-perzijske vojne, ..., Hagija Irene, Hagija Sofija, Halkedon, Hamam, Hipodrom, Iberski polotok, Islam, Italija, Italijani, Judje, Kačji steber, Kaligrafija, Karavanseraj, Karnak, Köppnova podnebna klasifikacija, Keramika, Klasicizem, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Konstantinopelski hipodrom, Konstantinopelsko obzidje, Konstantinov forum (Konstantinopel), Lateranski obelisk, Latinsko cesarstvo, Licinij I., Lozanski sporazum, Luksor, Mahmud II., Manuel I. Komnen, Marmaray, Marmarsko morje, Marseille, Megara, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed VI., Mesto, Mimar Sinan, Miniatura (umetnost), Mošeja, Mošeja Şehzade, Mošeja sultana Bajazida II., Modra mošeja, Murat IV., Muslimani, Mustafa Kemal Atatürk, Neolitik, Nikomedija, Nil, Nova mošeja, Carigrad, Obelisk, Osmanska arhitektura, Osmansko cesarstvo, Palača Blaherne, Palača Dolmabahçe, Palača Topkapi, Patriarhat, Perzija, Podzemna železnica, Pogrom, Porfir, Portable Document Format, Potres, Predor, Prva svetovna vojna, Relief (umetnost), Rim, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Rumeli Hisarı, Rumelija, Sefardski Judje, Septimij Sever, Seznam mest v Turčiji, Seznam obleganj Konstantinopla, Solun, Srednji vek, Sredozemsko podnebje, Stolnica, Sufizem, Sulejman I., Sulejmanija, Sunitizem, Tanger, Tanzimat, Tarika, Tektonska plošča, Teodozij I., Teodozijev obelisk, Tračani, Turčija, Turščina, Turki, Tutmoz III., Unescova svetovna dediščina, Valensov akvadukt, Veliki bazar, Carigrad, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zlati rog. Razširi indeks (99 več) »

Abdul Hamid II.

Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.

Novo!!: Carigrad in Abdul Hamid II. · Poglej več »

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Novo!!: Carigrad in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »

Akropola

Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.

Novo!!: Carigrad in Akropola · Poglej več »

Al Andaluz

Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.

Novo!!: Carigrad in Al Andaluz · Poglej več »

Alžir

Alžir (al-Jazā’ir, berbersko Dzayer دزاير) je glavno mesto Alžirije in z okrog 1,5 milijona prebivalcev ožjega dela mesta največje naselje v državi.

Novo!!: Carigrad in Alžir · Poglej več »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Carigrad in Aleksandrija · Poglej več »

Anadolu Hisarı

Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.

Novo!!: Carigrad in Anadolu Hisarı · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Carigrad in Anatolija · Poglej več »

Anemasova ječa

Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.

Novo!!: Carigrad in Anemasova ječa · Poglej več »

Ankara

Ankara je glavno mesto Turčije.

Novo!!: Carigrad in Ankara · Poglej več »

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Novo!!: Carigrad in Apolon · Poglej več »

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Novo!!: Carigrad in Arhitekt · Poglej več »

Armenci

Armenci so narod oz.

Novo!!: Carigrad in Armenci · Poglej več »

Armenski genocid

zadnji sledovi grozljivih pomorov pri Deir ez-Zoru in 1915–1916. Armenski genocid je skupno ime za dve obdobji, v katerem je vojska Otomanskega cesarstva na ozemlju današnje vzhodne Turčije pobila in izselila veliko število Armencev, s čimer je na tem ozemlju izumrla zahodna armenščina.

Novo!!: Carigrad in Armenski genocid · Poglej več »

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Novo!!: Carigrad in Art nouveau · Poglej več »

Avgustaion v Konstantinoplu

Shema središča Konstantinopla Avgustaion v Konstantinoplu (današnji Istanbul) je bil glavni javni trg v antičnem mestu.

Novo!!: Carigrad in Avgustaion v Konstantinoplu · Poglej več »

Avtokefalnost

Avtokefalnost je organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha.

Novo!!: Carigrad in Avtokefalnost · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Carigrad in Črno morje · Poglej več »

Bajazid II.

Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.

Novo!!: Carigrad in Bajazid II. · Poglej več »

Bakrena doba

Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Carigrad in Bakrena doba · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Novo!!: Carigrad in Balkan · Poglej več »

Balkanski vojni

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.

Novo!!: Carigrad in Balkanski vojni · Poglej več »

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Novo!!: Carigrad in Barok · Poglej več »

Bitka pri Platajah

Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.

Novo!!: Carigrad in Bitka pri Platajah · Poglej več »

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Novo!!: Carigrad in Bizanc · Poglej več »

Bizantinska arhitektura

Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.

Novo!!: Carigrad in Bizantinska arhitektura · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Carigrad in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Novo!!: Carigrad in Bospor · Poglej več »

Britanci

Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.

Novo!!: Carigrad in Britanci · Poglej več »

Bukoleon

Palača Bukoleon (grško) je bila ena od bizantinskih palač v Konstantinoplu, sedanjem Carigradu.

Novo!!: Carigrad in Bukoleon · Poglej več »

Carigrajski arheološki muzej

Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.

Novo!!: Carigrad in Carigrajski arheološki muzej · Poglej več »

Circus Maximus

Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.

Novo!!: Carigrad in Circus Maximus · Poglej več »

Cisterna bazilika

Cisterna bazilika (turško Yerebatan Sarnıcı – 'cisterna potopljena v zemljo'), je največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom Carigrad (nekdanji Konstantinopel) v Turčiji.

Novo!!: Carigrad in Cisterna bazilika · Poglej več »

Cunami

Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.

Novo!!: Carigrad in Cunami · Poglej več »

Delfi

Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.

Novo!!: Carigrad in Delfi · Poglej več »

Delsko-atiška pomorska zveza

Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.

Novo!!: Carigrad in Delsko-atiška pomorska zveza · Poglej več »

Dorci

Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).

Novo!!: Carigrad in Dorci · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Carigrad in Egipt · Poglej več »

Egiptovski bazar, Carigrad

Bazar začimb (turško Mısır Çarşısı, kar pomeni egipčanski bazar) v Carigradu v Turčiji je eden največjih bazarjev v mestu.

Novo!!: Carigrad in Egiptovski bazar, Carigrad · Poglej več »

Etimologija

Etimologíja (grško: étymología.

Novo!!: Carigrad in Etimologija · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Carigrad in Evropa · Poglej več »

Feničani

Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.

Novo!!: Carigrad in Feničani · Poglej več »

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Carigrad in Francozi · Poglej več »

Galata

Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.

Novo!!: Carigrad in Galata · Poglej več »

Galatski most

Galatski most (turško Galata Köprüsü) je dvižni most preko zaliva Zlati rog v Carigradu, Turčija.

Novo!!: Carigrad in Galatski most · Poglej več »

Galatski stolp

Galatski stolp (Galata Kulesi), uradno Galata Tower Museum (Galata Kulesi Müzesi), je star genovski stolp v predelu Galata v okrožju Beyoğlu v Carigradu v Turčiji.

Novo!!: Carigrad in Galatski stolp · Poglej več »

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Novo!!: Carigrad in Genova · Poglej več »

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Novo!!: Carigrad in Granit · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Carigrad in Grščina · Poglej več »

Grško-perzijske vojne

Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.

Novo!!: Carigrad in Grško-perzijske vojne · Poglej več »

Hagija Irene

Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.

Novo!!: Carigrad in Hagija Irene · Poglej več »

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Novo!!: Carigrad in Hagija Sofija · Poglej več »

Halkedon

Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.

Novo!!: Carigrad in Halkedon · Poglej več »

Hamam

Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.

Novo!!: Carigrad in Hamam · Poglej več »

Hipodrom

Hipodrom v Gournayu Hipodrom (starogrško ἱππόδρομος / hippodromos, ἵππος / hippos.

Novo!!: Carigrad in Hipodrom · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Novo!!: Carigrad in Iberski polotok · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Carigrad in Islam · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Carigrad in Italija · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Novo!!: Carigrad in Italijani · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Carigrad in Judje · Poglej več »

Kačji steber

Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e. "the bronze three-headed snake"; see turščina: Yılanlı Sütun kačji steber), znan tudi kot delfski trinožnik ali platajski trinožnik, je antični bronast steber na hipodromu v Konstantinoplu (v osmanskem obdobju znan kot Atmeydanı Konjski trg), v sodobnem Carigradu, Turčija.

Novo!!: Carigrad in Kačji steber · Poglej več »

Kaligrafija

Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.

Novo!!: Carigrad in Kaligrafija · Poglej več »

Karavanseraj

Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.

Novo!!: Carigrad in Karavanseraj · Poglej več »

Karnak

Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.

Novo!!: Carigrad in Karnak · Poglej več »

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Novo!!: Carigrad in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »

Keramika

Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.

Novo!!: Carigrad in Keramika · Poglej več »

Klasicizem

Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.

Novo!!: Carigrad in Klasicizem · Poglej več »

Konstancij II.

Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.

Novo!!: Carigrad in Konstancij II. · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Novo!!: Carigrad in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Carigrad in Konstantinopel · Poglej več »

Konstantinopelski hipodrom

Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.

Novo!!: Carigrad in Konstantinopelski hipodrom · Poglej več »

Konstantinopelsko obzidje

Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.

Novo!!: Carigrad in Konstantinopelsko obzidje · Poglej več »

Konstantinov forum (Konstantinopel)

Konstantinov foum (Grško: Φόρος Κωνσταντίνου), je bil zgrajen pri ustanovitvi Konstantinopla ali Novega Rima takoj zunaj stare grške kolonije Bizantija.

Novo!!: Carigrad in Konstantinov forum (Konstantinopel) · Poglej več »

Lateranski obelisk

Lateranski obelisk je najvišji stoječi staroegipčanski obelisk na svetu in največji obelisk v Italiji.

Novo!!: Carigrad in Lateranski obelisk · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Novo!!: Carigrad in Latinsko cesarstvo · Poglej več »

Licinij I.

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal. Končno je bil premagan in ujet; ko je zopet hotel dvigniti vstajo, je bil umorjen v Solunu skupaj s svojim sinom Licinijem.

Novo!!: Carigrad in Licinij I. · Poglej več »

Lozanski sporazum

Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.

Novo!!: Carigrad in Lozanski sporazum · Poglej več »

Luksor

Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.

Novo!!: Carigrad in Luksor · Poglej več »

Mahmud II.

Mahmud II. je bil 30.

Novo!!: Carigrad in Mahmud II. · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Novo!!: Carigrad in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Marmaray

Predor v gradnji v maju 2012 Marmaray je projekt izgradnje železniškega predora v turškem mestu Carigrad.

Novo!!: Carigrad in Marmaray · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Novo!!: Carigrad in Marmarsko morje · Poglej več »

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Novo!!: Carigrad in Marseille · Poglej več »

Megara

Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.

Novo!!: Carigrad in Megara · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Novo!!: Carigrad in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »

Mehmed VI.

Mehmed VI., osmanski sultan, *14. januarj 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo, †16. maj 1926, San Remo, Italija.

Novo!!: Carigrad in Mehmed VI. · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Carigrad in Mesto · Poglej več »

Mimar Sinan

Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Novo!!: Carigrad in Mimar Sinan · Poglej več »

Miniatura (umetnost)

Elisabeth von Brandenburg (1510–1558), Miniatura, Braunschweigisches Landesmuseum. Miniatura (iz italijanščine) ima dvojni pomen v slikarstvu.

Novo!!: Carigrad in Miniatura (umetnost) · Poglej več »

Mošeja

Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.

Novo!!: Carigrad in Mošeja · Poglej več »

Mošeja Şehzade

Mošeja Şehzade (turško Şehzade Camii, iz izvirne perzijščine شاهزاده Šāhzādeh, kar pomeni 'princ') je osmanska cesarska mošeja iz 16.

Novo!!: Carigrad in Mošeja Şehzade · Poglej več »

Mošeja sultana Bajazida II.

Mošeja Bajazida II. (turško Beyazıt Camii, Bayezid Camii) je osmanska cesarska mošeja iz zgodnjega 16.

Novo!!: Carigrad in Mošeja sultana Bajazida II. · Poglej več »

Modra mošeja

Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.

Novo!!: Carigrad in Modra mošeja · Poglej več »

Murat IV.

Murat IV.

Novo!!: Carigrad in Murat IV. · Poglej več »

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Novo!!: Carigrad in Muslimani · Poglej več »

Mustafa Kemal Atatürk

Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.

Novo!!: Carigrad in Mustafa Kemal Atatürk · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Novo!!: Carigrad in Neolitik · Poglej več »

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Novo!!: Carigrad in Nikomedija · Poglej več »

Nil

250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.

Novo!!: Carigrad in Nil · Poglej več »

Nova mošeja, Carigrad

Nova mošeja (turško Yeni Cami), prvotno Mošeja valide sultan (turško Valide Sultan Camii) in kasneje Nova mošeja valide sultan (turško Yeni Valide Sultan Camii), je delno rekonstruirana osmanska cesarska mošeja v carigrajski četrti Eminönü, zgrajena v letih 1660 do 1665 v obdobju ženskega sultanata Osmanskega cesarstva.

Novo!!: Carigrad in Nova mošeja, Carigrad · Poglej več »

Obelisk

Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.

Novo!!: Carigrad in Obelisk · Poglej več »

Osmanska arhitektura

Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.

Novo!!: Carigrad in Osmanska arhitektura · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Carigrad in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Palača Blaherne

Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.

Novo!!: Carigrad in Palača Blaherne · Poglej več »

Palača Dolmabahçe

Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).

Novo!!: Carigrad in Palača Dolmabahçe · Poglej več »

Palača Topkapi

Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.

Novo!!: Carigrad in Palača Topkapi · Poglej več »

Patriarhat

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.

Novo!!: Carigrad in Patriarhat · Poglej več »

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Novo!!: Carigrad in Perzija · Poglej več »

Podzemna železnica

Prihod vlaka podzemne železnice na postajo v Glasgowu Mexique metro Linija 1 od pariškega metroja v Porte Maillot Logo londonske podzemne železnice Podzémna želéznica ali metró je oblika železniškega množičnega javnega prevoza.

Novo!!: Carigrad in Podzemna železnica · Poglej več »

Pogrom

Pogròm (rusko погро́м - razdejanje, opustošenje) je bila oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju (1881), Zahodni Evropi (konec 19., v začetku 20. stoletja) in nacistični Nemčiji.

Novo!!: Carigrad in Pogrom · Poglej več »

Porfir

Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.

Novo!!: Carigrad in Porfir · Poglej več »

Portable Document Format

Portable Document Format (kratica PDF) je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov, ki je bil ustvarjen z namenom od platforme neodvisnega prikazovanja dokumenta.

Novo!!: Carigrad in Portable Document Format · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Carigrad in Potres · Poglej več »

Predor

Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.

Novo!!: Carigrad in Predor · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Carigrad in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Novo!!: Carigrad in Relief (umetnost) · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Carigrad in Rim · Poglej več »

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Novo!!: Carigrad in Rimska republika · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Carigrad in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rumeli Hisarı

Rumeli Hisarı.

Novo!!: Carigrad in Rumeli Hisarı · Poglej več »

Rumelija

Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.

Novo!!: Carigrad in Rumelija · Poglej več »

Sefardski Judje

Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.

Novo!!: Carigrad in Sefardski Judje · Poglej več »

Septimij Sever

Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.

Novo!!: Carigrad in Septimij Sever · Poglej več »

Seznam mest v Turčiji

To je seznam mest v Turčiji, urejen po številu prebivalcev.

Novo!!: Carigrad in Seznam mest v Turčiji · Poglej več »

Seznam obleganj Konstantinopla

Obelganje Konstantinopla leta 1453 Konstantinopel je v dolgi zgodovini Bizantinskega cesarstva doživel številna obleganja, vendar je samo po dveh obleganjih prešel pod tujo oblast: prvič leta 1204, ko so ga v četrti križarski vojni osvojili križarji, in drugič leta 1453, ko so ga osvojili osmanski Turki sultana Mehmeda II..

Novo!!: Carigrad in Seznam obleganj Konstantinopla · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Novo!!: Carigrad in Solun · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Carigrad in Srednji vek · Poglej več »

Sredozemsko podnebje

Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.

Novo!!: Carigrad in Sredozemsko podnebje · Poglej več »

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Novo!!: Carigrad in Stolnica · Poglej več »

Sufizem

Asketske skupnosti v islamu so od 8.

Novo!!: Carigrad in Sufizem · Poglej več »

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Novo!!: Carigrad in Sulejman I. · Poglej več »

Sulejmanija

Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.

Novo!!: Carigrad in Sulejmanija · Poglej več »

Sunitizem

Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.

Novo!!: Carigrad in Sunitizem · Poglej več »

Tanger

Tanger (arabsko طنجة‎: Ṭanja, berbersko ⵟⴰⵏⵊⴰ: Ṭanja) je veliko mesto v severnem Maroku ob zahodnem vhodu v Gibraltarsko ožino, kjer se stikata Atlantik in Sredozemsko morje.

Novo!!: Carigrad in Tanger · Poglej več »

Tanzimat

Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.

Novo!!: Carigrad in Tanzimat · Poglej več »

Tarika

Derviš med meditacijo; Mevlanov mavzolej, Konya, Turčija Tarika (arabsko: طريقة‎, mn. ‏ طرق‎, perzijsko: tariɢat, turško: tarikat), steza ali pot.

Novo!!: Carigrad in Tarika · Poglej več »

Tektonska plošča

Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).

Novo!!: Carigrad in Tektonska plošča · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Novo!!: Carigrad in Teodozij I. · Poglej več »

Teodozijev obelisk

Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4.

Novo!!: Carigrad in Teodozijev obelisk · Poglej več »

Tračani

Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.

Novo!!: Carigrad in Tračani · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Novo!!: Carigrad in Turčija · Poglej več »

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.

Novo!!: Carigrad in Turščina · Poglej več »

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Novo!!: Carigrad in Turki · Poglej več »

Tutmoz III.

Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.

Novo!!: Carigrad in Tutmoz III. · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Novo!!: Carigrad in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

Valensov akvadukt

Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.

Novo!!: Carigrad in Valensov akvadukt · Poglej več »

Veliki bazar, Carigrad

Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p. 349.

Novo!!: Carigrad in Veliki bazar, Carigrad · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Novo!!: Carigrad in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Novo!!: Carigrad in Zlati rog · Poglej več »

Preusmerja sem:

Istambul, Istanbul, Konstantinopolis, İstanbul.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »