Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Io (luna)

Index Io (luna)

Ío (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

71 odnosi: Astronomska enota, Atmosfera nebesnega telesa, Bibavica, Ekliptika, Električni naboj, Energija, Evropa (luna), Galileo (sonda), Galileo Galilei, Ganimed (luna), Giga, Gram, Grščina, Grška mitologija, Hitrost, Ime, Infrardeče valovanje, Ion, Jupiter, Jupiter (mitologija), Jupitrovi naravni sateliti, Kaldera, Kamnina, Kelvin, Kilo, Kilogram, Kilometer, Kubični centimeter, Kubični meter, Kvadratni kilometer, Lava, Lega, Luna, Magnetno polje, Magnetosfera, Naravni satelit, Natrij, Ognjenik, Opozicija (astronomija), Orbitalna resonanca, Osončje, Pirit, Pospešek, Rimska mitologija, Rimske številke, Silikat, Simon Marij, Sočasno vrtenje, Spojina, Svitek, ..., Težni pospešek, Toplota, Trenje, Udarni krater, Ultravijolično valovanje, Vat, Vesoljski teleskop Hubble, Viskoznost, Voda, Volt, Voyager 1, Voyager 2, Vrelišče, Zemeljski planet, Zemlja, Zeus, 1610, 1979, 20. stoletje, 2001, 7. januar. Razširi indeks (21 več) »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Io (luna) in Astronomska enota · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Io (luna) in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Bibavica

–plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Io (luna) in Bibavica · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Io (luna) in Ekliptika · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Io (luna) in Električni naboj · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Io (luna) in Energija · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Novo!!: Io (luna) in Evropa (luna) · Poglej več »

Galileo (sonda)

Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.

Novo!!: Io (luna) in Galileo (sonda) · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Io (luna) in Galileo Galilei · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Io (luna) in Ganimed (luna) · Poglej več »

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Novo!!: Io (luna) in Giga · Poglej več »

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota metričnega sistema za maso.

Novo!!: Io (luna) in Gram · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Io (luna) in Grščina · Poglej več »

Grška mitologija

Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Io (luna) in Grška mitologija · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Io (luna) in Hitrost · Poglej več »

Ime

Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.

Novo!!: Io (luna) in Ime · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Io (luna) in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Io (luna) in Ion · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Io (luna) in Jupiter · Poglej več »

Jupiter (mitologija)

Kip Jupitra Jupiter je v rimski mitologiji zasedal isto mesto kot Zevs v grški.

Novo!!: Io (luna) in Jupiter (mitologija) · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 63 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Novo!!: Io (luna) in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »

Kaldera

Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.

Novo!!: Io (luna) in Kaldera · Poglej več »

Kamnina

GabroPoznamo tri vrste kamnin; sedimentne, metamorfne in magmatske.

Novo!!: Io (luna) in Kamnina · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Io (luna) in Kelvin · Poglej več »

Kilo

Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.

Novo!!: Io (luna) in Kilo · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka masi prakilograma, izdelanega iz zlitine platine in iridija, shranjenega v Mednarodnem uradu za uteži in mere (BIPM) v Sevresu pri Parizu.

Novo!!: Io (luna) in Kilogram · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Io (luna) in Kilometer · Poglej več »

Kubični centimeter

Kubični centimeter (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Novo!!: Io (luna) in Kubični centimeter · Poglej več »

Kubični meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m&sup3) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.

Novo!!: Io (luna) in Kubični meter · Poglej več »

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Novo!!: Io (luna) in Kvadratni kilometer · Poglej več »

Lava

Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.

Novo!!: Io (luna) in Lava · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Io (luna) in Lega · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Io (luna) in Luna · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Io (luna) in Magnetno polje · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Novo!!: Io (luna) in Magnetosfera · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Io (luna) in Naravni satelit · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Io (luna) in Natrij · Poglej več »

Ognjenik

Javi v Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkan) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Io (luna) in Ognjenik · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Novo!!: Io (luna) in Opozicija (astronomija) · Poglej več »

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Novo!!: Io (luna) in Orbitalna resonanca · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Io (luna) in Osončje · Poglej več »

Pirit

Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.

Novo!!: Io (luna) in Pirit · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Io (luna) in Pospešek · Poglej več »

Rimska mitologija

Kip Marsa Julija in Minerve Velike, najden blizu Dunaja. Rimska mitologíja je mitologija iz časa antičnega Rima.

Novo!!: Io (luna) in Rimska mitologija · Poglej več »

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Novo!!: Io (luna) in Rimske številke · Poglej več »

Silikat

Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.

Novo!!: Io (luna) in Silikat · Poglej več »

Simon Marij

Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.

Novo!!: Io (luna) in Simon Marij · Poglej več »

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Novo!!: Io (luna) in Sočasno vrtenje · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Io (luna) in Spojina · Poglej več »

Svitek

Svitek iz barvnega blaga Svítek je bil iz blaga spleten obroč, ki je služil za ublažitev pritiska predmetov, ki so jih Šavrinke, mlekarice in druge žene nosile na glavah.

Novo!!: Io (luna) in Svitek · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Novo!!: Io (luna) in Težni pospešek · Poglej več »

Toplota

Toplôta (oznaka Q) je v fiziki količina, ki meri energijo, ki zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.

Novo!!: Io (luna) in Toplota · Poglej več »

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Novo!!: Io (luna) in Trenje · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Io (luna) in Udarni krater · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Io (luna) in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Novo!!: Io (luna) in Vat · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

magnetometrov. Discovery med drugo servisno odpravo STS-82 leta 1997. Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Io (luna) in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Novo!!: Io (luna) in Viskoznost · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Io (luna) in Voda · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Novo!!: Io (luna) in Volt · Poglej več »

Voyager 1

Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.

Novo!!: Io (luna) in Voyager 1 · Poglej več »

Voyager 2

Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.

Novo!!: Io (luna) in Voyager 2 · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Io (luna) in Vrelišče · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Novo!!: Io (luna) in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Io (luna) in Zemlja · Poglej več »

Zeus

Zeus je lahko.

Novo!!: Io (luna) in Zeus · Poglej več »

1610

1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Io (luna) in 1610 · Poglej več »

1979

1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Io (luna) in 1979 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Io (luna) in 20. stoletje · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Io (luna) in 2001 · Poglej več »

7. januar

7.

Novo!!: Io (luna) in 7. januar · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »