Hitreje kot brskalnik!
17 odnosi: Atletika, Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1972, Šprint, Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m, Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1971, Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1972, Evropsko prvenstvo v atletiki, Evropsko prvenstvo v atletiki 1969, Evropsko prvenstvo v atletiki 1971, Hamburg, Nemci, Poletne olimpijske igre, Poletne olimpijske igre 1972, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 1947, 29. marec.
Atletika
Prikaz različnih atletskih disciplin in prizorišč Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja.
Novo!!: Inge Bödding in Atletika · Poglej več »
Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1972
Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1972.
Novo!!: Inge Bödding in Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1972 · Poglej več »
Šprint
Tekači pri šprintu na 200 m Šprint je atletska disciplina.
Novo!!: Inge Bödding in Šprint · Poglej več »
Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m
Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m. Prvi uradno priznani rekord je leta 1969 postavila sovjetska štafeta s časom 3:47,4, aktualni rekord pa je postavila sovjetska štafeta v postavi Tatjana Ledovska, Olga Nazarova, Marija Pinigina in Olga Brizgina 1.
Novo!!: Inge Bödding in Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m · Poglej več »
Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki
Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki je mednarodno dvoransko atletsko tekmovanje za evropsko prvenstvo, ki ga na dve leti organizira Evropska atletska zveza od leta 1970.
Novo!!: Inge Bödding in Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki · Poglej več »
Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1971
Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1971 je drugo evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, ki je potekalo 13. in 14. marca 1971 v Festivalni dvorani v Sofiji, Bolgarija.
Novo!!: Inge Bödding in Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1971 · Poglej več »
Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1972
Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1972 je tretje evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, ki je potekalo 11. in 12. marca 1972 v dvorani Palais des Sports v Grenoblu, Francija.
Novo!!: Inge Bödding in Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1972 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v atletiki
Evropsko prvenstvo v atletiki je evropsko atletsko tekmovanje, ki je prvič potekalo leta 1934, običajno na štiri leta, od leta 2010 pa poteka vsako parno leto.
Novo!!: Inge Bödding in Evropsko prvenstvo v atletiki · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v atletiki 1969
Evropsko prvenstvo v atletiki 1969 je deveto evropsko prvenstvo v atletiki, ki je potekalo med 16. in 21. septembrom 1969 na stadionu Karaiskaki v Atenah, Grčija, v štiriindvajsetih disciplinah za moške in štirinajstih za ženske.
Novo!!: Inge Bödding in Evropsko prvenstvo v atletiki 1969 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v atletiki 1971
Evropsko prvenstvo v atletiki 1971 je deseto evropsko prvenstvo v atletiki, ki je potekalo med 10. in 15. avgustom 1971 na olimpijskem stadionu v Helsinkih, Finska, v štiriindvajsetih disciplinah za moške in štirinajstih za ženske.
Novo!!: Inge Bödding in Evropsko prvenstvo v atletiki 1971 · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Inge Bödding in Hamburg · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Inge Bödding in Nemci · Poglej več »
Poletne olimpijske igre
Polétne olímpijske ígre ali Ígre olimpijáde so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta.
Novo!!: Inge Bödding in Poletne olimpijske igre · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1972
Poletne olimpijske igre 1972 (uradno XX. olimpijada moderne dobe) so olimpijske igre, ki so potekale v zahodnonemškem Münchnu od 26. avgusta do 11. septembra 1972.
Novo!!: Inge Bödding in Poletne olimpijske igre 1972 · Poglej več »
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Novo!!: Inge Bödding in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Inge Bödding in 1947 · Poglej več »
29. marec
29.
Novo!!: Inge Bödding in 29. marec · Poglej več »
