Kazalo
18 odnosi: Akadščina, Arheologija, Babilonija, Britanski muzej, Dingir, Enlil, Iški-Mari, Iku-Šamagan, Klinopis, Lagaš, Mari, Narodni muzej Alepa, Narodni muzej Damaska, Sipar, Srednja kronologija, Sumerščina, Ur-Nanše, Utu.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Ikun-Šamaš in Akadščina
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Ikun-Šamaš in Arheologija
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Ikun-Šamaš in Babilonija
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Ikun-Šamaš in Britanski muzej
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Ikun-Šamaš in Dingir
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Ikun-Šamaš in Enlil
Iški-Mari
Iški-Mari ali Išgi-mari (𒅖𒄄𒈠𒌷 iš11-gi4-ma-rí), je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2350-2330 pr.
Poglej Ikun-Šamaš in Iški-Mari
Iku-Šamagan
Iku-Šamagan (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶, i-ku-Dša-ma-gan)Lambert, Maurice (1970).
Poglej Ikun-Šamaš in Iku-Šamagan
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Ikun-Šamaš in Klinopis
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Ikun-Šamaš in Lagaš
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Ikun-Šamaš in Mari
Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني) je največji muzej v Alepu, Sirija.
Poglej Ikun-Šamaš in Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Damaska
Narodni muzej Damaska (arabsko المتحف الوطني بدمشق) je arheološki muzej v središču Damaska, Sirija.
Poglej Ikun-Šamaš in Narodni muzej Damaska
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Poglej Ikun-Šamaš in Sipar
Srednja kronologija
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.
Poglej Ikun-Šamaš in Srednja kronologija
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Ikun-Šamaš in Sumerščina
Ur-Nanše
Ur-Nanše (sumersko 𒌨𒀭𒀏, UR-NANŠE), tudi Ur-Nina, je bil prvi kralj Prve lagaške dinastije, ki je vladal v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju III okoli leta 2500 pr.
Poglej Ikun-Šamaš in Ur-Nanše
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Ikun-Šamaš in Utu
Prav tako znan kot Iku-Šamaš.