Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in sredozemsko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4,16 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimskokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od paleolitika (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), zveze NATO, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.

561 odnosi: Aachen, Afganistan, Agnosticizem, Albanci, Aleksander I. Karadžordžević, Alge, Alpe, Alpsko smučanje, Anžujci, Andrej Turjaški, Andrija Mohorovičić, Antična Grčija, Antun Branko Šimić, Arhitektura, Art nouveau, Atletika, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avtocesta A1, Hrvaška, Avtocesta A3, Hrvaška, Avtoceste na Hrvaškem, Árpádovci, Šibeniško-kninska županija, Šibenik, Športno jadranje, Štefan Držislav, Štefan II. (hrvaški kralj), Železna doba, Železniška proga Divača–Koper, Županije Hrvaške, Čakovec, Človeška ribica, Črna gora, Baška plošča, Ban, Barbara rov, Barje, Baročna arhitektura, Barok, Beneška republika, Benkovac, Beograd, Berlinski kongres, Biševo, Biogeografija, Biokovo, Bitka na Kosovskem polju, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Sisku, Bitka pri Visu (1811), ..., Bizantinsko cesarstvo, Bjelovar, Bjelovarsko-bilogorska županija, Blanka Vlašić, Bošnjaki, Božič, Boks, Boksit, Bol, Hrvaška, Bolgari, Borna, Bosna in Hercegovina, Branimir (hrvaški knez), Brioni, Brodsko-posavska županija, Budimpešta, Burja, Cambridge, Cavtat, Centralna obveščevalna agencija, Cesar, Cetina, Cres, Dalmacija, Dalmacija (rimska provinca), Dan državnosti, Dan neodvisnosti, Dan zmage in domovinske hvaležnosti, Davisov pokal, Daytonski sporazum, Delo (časopis), Denacionalizacija, Diktatura, Dimitrij Zvonimir, Dinara, Dinarsko gorovje, Dino Rađa, Dioklecijan, Dnevnik (časopis), Donava, Dražen Petrović, Dragiša Cvetković, Dragutin Gorjanović-Kramberger, Drava, Država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Družina, Druga svetovna vojna, Drugo obleganje Dunaja, Dubrovniška republika, Dubrovniško-neretvanska županija, Dubrovnik, Dunajski kongres, Dviganje uteži, Einhard, Ekspresionizem, Električni generator, Endemit, Enklava in eksklava, Evropa, Evropska komisija, Evropska unija, Fašizem, Faust Vrančić, Ferdinand I. Habsburški, FIFA Zlata žoga, Fosil, Francija, Franjo Tuđman, Franki, Gledališče, GNK Dinamo Zagreb, Goran Ivanišević, Gorski kotar, Gospić, Goti, Gradiščanska, Grki, Grumman F-14 Tomcat, Habsburška monarhija, Habsburžani, Heteroseksualnost, HNK Hajduk Split, Hrvaščina, Hrvaška demokratska skupnost, Hrvaška kopenska vojska, Hrvaška kuna, Hrvaška rokometna reprezentanca, Hrvaška vojna mornarica, Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba, Hrvaško Zagorje, Hrvati, Hrvatske ceste, Hvar, Iliri, Ilirizem, Ilirske province, IM Metal HS 2000, Imotski, INA (podjetje), Indeks človekovega razvoja, Indoiranski jeziki, Islam, Istospolna partnerska zveza, Istra, Istrska županija, Italija, Italijanščina, Italijani, Iva Majoli, Ivan Šibl, Ivan Gundulić, Ivan Kukuljević Sakcinski, Ivan Mažuranić, Ivan Meštrović, Ivan Zapolja, Ivana Brlić-Mažuranić, Ivano Balić, Ivica Kostelić, Ivo Andrić, Ivo Sanader, Izumitelj, Jadranski naftovod, Jadransko morje, Janica Kostelić, Jedrska elektrarna Krško, Josip Jelačić, Josip Juraj Strossmayer, Judje, Jugo, Jugoslavija, Jugoslovanska ljudska armada, Kalcij, Karel Veliki, Karlovška županija, Karlovec, Katolištvo, Köppnova podnebna klasifikacija, Kelti, Kemija, Kino, Knez, Knin, Književnost, Košarka, Koloman Ogrski, Kolpa, Komunizem, Koncentracijsko taborišče Jasenovac, Konstantin VII. Porfirogenet, Koprivniško-križevska županija, Koprivnica, Hrvaška, Korčula, Kornati, Korupcija, Kosmati domači proizvod, Kotor, Kraška jama, Kraški relief, Kralj, Kraljeva vojna mornarica, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krapina, Krapinsko-zagorska županija, Krešimir Ćosić, Krk, Krk (mesto), Krka (Hrvaška), Kronika, Krsto Hegedušić, Ladislav I. Ogrski, Lastovo, Latinščina, Letališče Dubrovnik, Letališče Franjo Tuđman, Letališče Osijek, Letališče Pulj, Letališče Reka, Letališče Split, Letališče Zadar, Liško-senjska županija, Liburni, Lijepa naša domovino, Lika, Ljubljana, Ljudevit Posavski, Ludvik II. Jagelo, Luka Modrić, Madžarščina, Madžari, Madžarska, Magnetno polje, Marija Jurić Zagorka, Marija Terezija, Marina (pristanišče), Marko Marulić, Maslenica, Mate Parlov, McDonnell Douglas F/A-18 Hornet, Mecen, Medžimurska županija, Mediteranska prehrana, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Mednarodno združenje za zračni transport, Mesec, Metateza, Mikojan-Gurevič MiG-21, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije, Miroslav Krleža, Mislav (hrvaški knez), Mljet, Močvirje, Mokrišče, MOL (podjetje), Multimedijski center RTV Slovenija, Nafta, Naftovod, Namizni tenis, Napoleonske vojne, Naravni rezervat, Narodni park, Narodni park Kornati, Narodni park Krka, Narodni park Mljet, Narodni park Paklenica, Narodni park Risnjak, Narodni park Severni Velebit, NATO, Natura 2000, NBA, Neandertalec, Neapelj, Nemčija, Nemci, Neodvisna država Hrvaška, Neolitik, Neum, Nikola Tesla, Nin, Nobelova nagrada, Nogomet, Nogometna Liga prvakov, Novi list (Reka), Novo leto, Obala, Oborožene sile Republike Hrvaške, Obrežje, Brežice, Odlikovanja Republike Hrvaške, Odprto prvenstvo Anglije, Ogrska, Okoli, Olimpijska medalja, Olimpijske igre, Oljčno olje, Operacija Nevihta, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orkester, Osiješko-baranjska županija, Osijek, Oskar (filmska nagrada), Osmansko cesarstvo, Osor, Padalo, Paleolitik, Panonska nižina, Papež Janez VIII., Papež Janez X., Parlament, Parlamentarna demokracija, Partizani, Pasma, Pavel Karađorđević, Pazin, Pelješac, Pepelnična sreda, Peter Krešimir IV., Petrol, Pištola, Pivo, Pliberk, Plinovod, Plitvička jezera, Ploče, Požeško-slavonska županija, Požega, Hrvaška, Poletne olimpijske igre 1992, Poletne olimpijske igre 1996, Poletne olimpijske igre 2000, Poletne olimpijske igre 2004, Poletne olimpijske igre 2008, Poletne olimpijske igre 2012, Poletne olimpijske igre 2016, Poreč, Praznik dela, Predsednik Republike Hrvaške, Premog, Preseljevanje ljudstev, Primorsko-goranska županija, Program Človek in biosfera, Prstni odtis, Prusija, Prva svetovna vojna, Pulj, Puljski filmski festival, Rab, Realizem v književnosti, Reka, Reka, Hrvaška, Renesančna arhitektura, Renesansa, Republika, Republika Srbska Krajina, Rimski amfiteater, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Rodnost, Rokoko, Rokomet, Romanika, Romi, Ruđer Josip Bošković, Sabor, Sandra Perković, Sava, Schengensko območje, Senj, Seznam otokov na Hrvaškem, Shizma, Siško-moslavška županija, Sigismund Luksemburški, Siol.net, Sisek, Sklad Združenih narodov za otroke, Slavonija, Slavonski Brod, Slovaščina, Slovani, Slovenci, Slovenija, Slunj, Smrtnost, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialistična republika Hrvaška, Socializem, Solin, Split, Splitsko-dalmatinska županija, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Srbščina, Srbi, Srbija, Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Srednji vek, Sredozemsko morje, Sredozemsko podnebje, Srem, Sremski Karlovci, Stara Gradiška, Stari Grad, Hvar, Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope, Steček, Stjepan Radić, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč, Strelstvo, Suverenost, Svet Evrope, Svetac, Sveti Štefan, Sveti trije kralji, Sveto rešnje telo in kri, Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovni pokal v alpskem smučanju, Svetovno prvenstvo v nogometu 1998, Svetovno prvenstvo v nogometu 2018, Svetovno prvenstvo v veslanju 2000, Tade Smičiklas, Taekwon-do, Teharje, Tenis, Testenine, Tezno, The Independent, The New York Times, Tin Ujević, Tomislav, Toni Kukoč, Torpedo, Trajekt, Transformator, Trdnjava, Trogir, Trpanj, Trpimir (hrvaški knez), Trpimirovići, Turizem, Učka, Unescova svetovna dediščina, Ustaši, Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974), Varaždin, Varaždinska županija, Varnostni svet ZN, Vaterpolo, Vazal, Velebit, Velika Gorica, Velika noč, Veslanje na Olimpijskih igrah, Vidovdanska ustava, Viganj, Vinkovci, Vino, Virovitiško-podravska županija, Virovitica, Vis, Vjekoslav Klaić, Vladarska rodbina, Vladimir Prelog, Vladko Maček, Vlahi, Vlaho Bukovac, Vodna energija, Vojna krajina, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Vojni zločin, Vretenčarji, Vsi sveti, Vukovar, Vukovarsko-sremska županija, Vzhod, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zadar, Zadrska županija, Zagreb, Zagrebška županija, Zahod, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zaprešić, Združene države Amerike, Zemeljski plin, Zimske olimpijske igre 1992, Zimske olimpijske igre 1994, Zimske olimpijske igre 1998, Zimske olimpijske igre 2002, Zimske olimpijske igre 2006, Zimske olimpijske igre 2010, Zimske olimpijske igre 2014, Znanstvenik, Zoran Milanović, Zrmanja (reka), 1. december, 1. januar, 1. julij, 1. maj, 1. november, 10. stoletje, 1054, 1074, 1102, 12. stoletje, 1358, 1389, 14. stoletje, 1409, 1463, 1480, 15. avgust, 1526, 1527, 16. stoletje, 1671, 1699, 17. stoletje, 1712, 1718, 1767, 1779, 1797, 18. stoletje, 1809, 1868, 1918, 1941, 1943, 1991, 2013, 21. maj, 22. junij, 25. december, 25. junij, 26. december, 29. oktober, 300, 4. marec, 5. avgust, 6. januar, 7. stoletje, 8. oktober, 812, 852, 879, 9. stoletje, 969, 997. Razširi indeks (511 več) » « Shrink indeks

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Hrvaška in Aachen · Poglej več »

Afganistan

Islamska republika Afganistan (krajše Afganistan; perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Novo!!: Hrvaška in Afganistan · Poglej več »

Agnosticizem

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.

Novo!!: Hrvaška in Agnosticizem · Poglej več »

Albanci

evropskih državah Albanci so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.

Novo!!: Hrvaška in Albanci · Poglej več »

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Novo!!: Hrvaška in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je organizem alg.

Novo!!: Hrvaška in Alge · Poglej več »

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Hrvaška in Alpe · Poglej več »

Alpsko smučanje

Alpski smučar Bariloche (Argentina) Alpsko smučanje je oblika gibanja po zasneženih površinah s pomočjo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, na katerih ima obute posebne smučarske čevlje.

Novo!!: Hrvaška in Alpsko smučanje · Poglej več »

Anžujci

Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.

Novo!!: Hrvaška in Anžujci · Poglej več »

Andrej Turjaški

Andrej vitez Turjaški, kranjski vojskovodja iz šumberške veje Turjačanov, * 9. april 1557, Žužemberk, † 5. september 1594, Karlovec.

Novo!!: Hrvaška in Andrej Turjaški · Poglej več »

Andrija Mohorovičić

Andrija Mohorovičić, hrvaški meteorolog in seizmolog, * 23. januar 1857, Volosko, Hrvaška, † 18. december 1936, Zagreb, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Andrija Mohorovičić · Poglej več »

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Hrvaška in Antična Grčija · Poglej več »

Antun Branko Šimić

Antun Branko Šimić, hrvaški, pesnik, kritik, esejist in urednik, * 18. november 1898, Drinovci pri Grudi, Bosna in Hercegovina, † 2. maj 1925, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Antun Branko Šimić · Poglej več »

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Novo!!: Hrvaška in Arhitektura · Poglej več »

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Novo!!: Hrvaška in Art nouveau · Poglej več »

Atletika

Prikaz različnih atletskih disciplin in prizorišč Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja.

Novo!!: Hrvaška in Atletika · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

→ Za obdobje pred letom 1804 glej Habsburška monarhija, za obdobje po letu 1867 glej Avstro-Ogrska. Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Hrvaška in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Hrvaška in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Avtocesta A1, Hrvaška

Viadukt Jezerane Avtocesta A1 (imenovana tudi Dalmatina) je najdaljša hrvaška avtocesta, katere trasa trenutno poteka od glavnega mesta Zagreba do Metkovića.

Novo!!: Hrvaška in Avtocesta A1, Hrvaška · Poglej več »

Avtocesta A3, Hrvaška

Avtocesta A3 je druga najdaljša avtocesta na Hrvaškem, ki povezuje Zagreb s Slavonijo in z mesti ob reki Savi.

Novo!!: Hrvaška in Avtocesta A3, Hrvaška · Poglej več »

Avtoceste na Hrvaškem

300x300_pik Po podatkih iz leta 2015 ima Hrvaška 1325 km izgrajenih avtocest.

Novo!!: Hrvaška in Avtoceste na Hrvaškem · Poglej več »

Árpádovci

Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.

Novo!!: Hrvaška in Árpádovci · Poglej več »

Šibeniško-kninska županija

Šibeniško-kninska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Šibeniško-kninska županija · Poglej več »

Šibenik

Šibenik je mesto in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in istoimenske rimskokatoliške škofije, ki je del splitske metropolije.

Novo!!: Hrvaška in Šibenik · Poglej več »

Športno jadranje

Jadralska regata pri Sydneyu Športno jadranje je vodni šport, ki zajema tako zasnovo in izdelavo jadrnic in jader kot tudi preučevanje vremena, vetrov in morskih tokov.

Novo!!: Hrvaška in Športno jadranje · Poglej več »

Štefan Držislav

Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.

Novo!!: Hrvaška in Štefan Držislav · Poglej več »

Štefan II. (hrvaški kralj)

Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.

Novo!!: Hrvaška in Štefan II. (hrvaški kralj) · Poglej več »

Železna doba

Železna doba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Novo!!: Hrvaška in Železna doba · Poglej več »

Železniška proga Divača–Koper

Železniška proga Divača–Koper je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Novo!!: Hrvaška in Železniška proga Divača–Koper · Poglej več »

Županije Hrvaške

Županije Hrvaške so politično-upravne enote Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Županije Hrvaške · Poglej več »

Čakovec

Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto v severnem delu Hrvaške in sedež Medžimurske županije.

Novo!!: Hrvaška in Čakovec · Poglej več »

Človeška ribica

Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnice v Hercegovini.

Novo!!: Hrvaška in Človeška ribica · Poglej več »

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Novo!!: Hrvaška in Črna gora · Poglej več »

Baška plošča

Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.

Novo!!: Hrvaška in Baška plošča · Poglej več »

Ban

Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Ban · Poglej več »

Barbara rov

Rov Barbara je ime opuščenega rova, ki je del rudnika Huda jama pri Laškem.

Novo!!: Hrvaška in Barbara rov · Poglej več »

Barje

Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.

Novo!!: Hrvaška in Barje · Poglej več »

Baročna arhitektura

Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.

Novo!!: Hrvaška in Baročna arhitektura · Poglej več »

Barok

Baročno pohištvo Barok je evropski zgodovinski in umetnostni slog, ki se je začel okoli leta 1600 s prvim centrom v Rimu.

Novo!!: Hrvaška in Barok · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Hrvaška in Beneška republika · Poglej več »

Benkovac

Benkovac je mesto na Hrvaškem, ki spada pod Zadrsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Benkovac · Poglej več »

Beograd

Béograd (staro slovensko Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,2 milijona ljudi (samo mesto).

Novo!!: Hrvaška in Beograd · Poglej več »

Berlinski kongres

Anton von Werner (1881): Berlinski kongres. Na sredini so ogrski ministrski predsednik Gyula Andrássy, pruski kancler Otto von Bismark in svetovalec ruskega carja Aleksandra II. Peter Andrejevič Šuvalov. Na levi so avstro-ogrski diplomat Alajos Károlyi, ruski državni kancler Aleksander Gorčakov in britanski ministrski predsednik Benjamin Disraeli. Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil - Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije - in Osmanskega cesarstva junija in julija 1878 v Berlinu.

Novo!!: Hrvaška in Berlinski kongres · Poglej več »

Biševo

Geografska lega Biševa Satelitska slika Visa in Biševa Sv. Andriji Zaliv Porat Biševo (42°58' N, 16°00' E) je otok v Jadranskem morju nadaleč od otoka Vis.

Novo!!: Hrvaška in Biševo · Poglej več »

Biogeografija

ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.

Novo!!: Hrvaška in Biogeografija · Poglej več »

Biokovo

Pogled na Biokovo iz TučepovBiokovo je gorovje v osrednjem delu Dalmacije, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Biokovo · Poglej več »

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.

Novo!!: Hrvaška in Bitka na Kosovskem polju · Poglej več »

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Novo!!: Hrvaška in Bitka pri Mohaču · Poglej več »

Bitka pri Sisku

Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.

Novo!!: Hrvaška in Bitka pri Sisku · Poglej več »

Bitka pri Visu (1811)

Bitka pri Visu (1811) (Battle of Lissa; Bataille de Lissa; Battaglia di Lissa; Viška bitka) je bil mornariški spopad med floto britanskih fregat ter večjo floto francoskih in italijanskih fregat in manjših ladij, ki je potekal 13.

Novo!!: Hrvaška in Bitka pri Visu (1811) · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Hrvaška in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bjelovar

Bjelovar je mesto na Hrvaškem s skoraj 30.000 prebivalci, ki je upravni sedež Bjelovarsko-bilogorske županije in od leta 2009 tudi novoustanovljene rimskokatoliške Bjelovarsko-križevske škofije, ki se je takrat izločila iz zagrebške nadškofije.

Novo!!: Hrvaška in Bjelovar · Poglej več »

Bjelovarsko-bilogorska županija

Položaj Bjelovarsko-bilogorske županije v Hrvaški Bjelovarsko-bilogorska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Bjelovarsko-bilogorska županija · Poglej več »

Blanka Vlašić

Blanka Vlašić, hrvaška atletinja, * 8. november 1983, Split, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Blanka Vlašić · Poglej več »

Bošnjaki

Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.

Novo!!: Hrvaška in Bošnjaki · Poglej več »

Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.

Novo!!: Hrvaška in Božič · Poglej več »

Boks

Rafaelom Ortizom Boks je borilni šport.

Novo!!: Hrvaška in Boks · Poglej več »

Boksit

Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.

Novo!!: Hrvaška in Boksit · Poglej več »

Bol, Hrvaška

Bol je mesto na Hrvaškem, ki leži otoku Braču.

Novo!!: Hrvaška in Bol, Hrvaška · Poglej več »

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Novo!!: Hrvaška in Bolgari · Poglej več »

Borna

Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.

Novo!!: Hrvaška in Borna · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Novo!!: Hrvaška in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Branimir (hrvaški knez)

Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.

Novo!!: Hrvaška in Branimir (hrvaški knez) · Poglej več »

Brioni

Brioni so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre.

Novo!!: Hrvaška in Brioni · Poglej več »

Brodsko-posavska županija

Lega Brodsko-posavske županije Brodsko-posavska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Brodsko-posavska županija · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (madžarsko Budapest) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija Glavno mesto, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2, 5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa okoli 3,3 miljona ljudi, kar jo uvršča med največja srednjevropska mesta.

Novo!!: Hrvaška in Budimpešta · Poglej več »

Burja

Krasu Búrja (italijansko bora, hrvaško bura, angleško bora; izhaja iz starogrške besede borea: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.

Novo!!: Hrvaška in Burja · Poglej več »

Cambridge

Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.

Novo!!: Hrvaška in Cambridge · Poglej več »

Cavtat

Cavtat (iz latinščine civitas, v antiki Epidaurum) je manjše mesto v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki upravno spada pod občino Konavle; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Cavtat · Poglej več »

Centralna obveščevalna agencija

Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.

Novo!!: Hrvaška in Centralna obveščevalna agencija · Poglej več »

Cesar

Cesar, nemško Kaiser, je vladarski naslov, značilen za značilen za območje Zahodne in Srednje Evrope ter za področja, ki so bila pod rimskim oz.

Novo!!: Hrvaška in Cesar · Poglej več »

Cetina

Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.

Novo!!: Hrvaška in Cetina · Poglej več »

Cres

Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok.

Novo!!: Hrvaška in Cres · Poglej več »

Dalmacija

Zemljevid Hrvaške z označeno Dalmacijo Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Dalmacija · Poglej več »

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Novo!!: Hrvaška in Dalmacija (rimska provinca) · Poglej več »

Dan državnosti

Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Hrvaška in Dan državnosti · Poglej več »

Dan neodvisnosti

Dan neodvisnosti je (običajno) praznični dan, ko država praznuje obletnico neodvisnosti od druge države.

Novo!!: Hrvaška in Dan neodvisnosti · Poglej več »

Dan zmage in domovinske hvaležnosti

Proslava ob 16. obletnici razvitja hrvaške zastave na trdnjavi v Kninu Dan zmage in domovinske hvaležnosti (hrvaško Dan pobjede i domovinske zahvalnosti) je hrvaški državni praznik, ki ga Hrvati praznujejo 5. avgusta.

Novo!!: Hrvaška in Dan zmage in domovinske hvaležnosti · Poglej več »

Davisov pokal

Davisov pokal Davisov pokal je največje mednarodno reprezentančno teniško tekmovanje za moške na svetu.

Novo!!: Hrvaška in Davisov pokal · Poglej več »

Daytonski sporazum

Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.

Novo!!: Hrvaška in Daytonski sporazum · Poglej več »

Delo (časopis)

Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.

Novo!!: Hrvaška in Delo (časopis) · Poglej več »

Denacionalizacija

Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz.

Novo!!: Hrvaška in Denacionalizacija · Poglej več »

Diktatura

Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.

Novo!!: Hrvaška in Diktatura · Poglej več »

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Novo!!: Hrvaška in Dimitrij Zvonimir · Poglej več »

Dinara

250px Dinara je gora v Dinarskem gorstvu na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Novo!!: Hrvaška in Dinara · Poglej več »

Dinarsko gorovje

Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.

Novo!!: Hrvaška in Dinarsko gorovje · Poglej več »

Dino Rađa

Dino Rađa, hrvaški košarkar, * 24. april 1967, Split.

Novo!!: Hrvaška in Dino Rađa · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Hrvaška in Dioklecijan · Poglej več »

Dnevnik (časopis)

Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.

Novo!!: Hrvaška in Dnevnik (časopis) · Poglej več »

Donava

(glej tudi Dunaj) Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Hrvaška in Donava · Poglej več »

Dražen Petrović

Dražen Petrović, hrvaški košarkar, * 22. oktober 1964, Šibenik, † 7. junij 1993.

Novo!!: Hrvaška in Dražen Petrović · Poglej več »

Dragiša Cvetković

Dragiša Cvetković, srbski politik, * 15. januar 1893, Niš, † 18. februar 1969, Pariz.

Novo!!: Hrvaška in Dragiša Cvetković · Poglej več »

Dragutin Gorjanović-Kramberger

Dragutin Gorjanović-Kramberger, hrvaški geolog, arheolog, paleontolog, paleozoolog in profesor na Univerzi v Zagrebu, * 25. oktober 1865, Zagreb, † 24. december 1936, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Dragutin Gorjanović-Kramberger · Poglej več »

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Novo!!: Hrvaška in Drava · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Hrvaška in Država · Poglej več »

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29.

Novo!!: Hrvaška in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Hrvaška in Družina · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Hrvaška in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (nemško Schlacht am Kahlen Berge ali Kahlenberg, poljsko bitwa pod Wiedniem ali odsiecz wiedeńska, turško İkinci Viyana Kuşatması, osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12. septembra 1683 Finkel, Caroline (13. februar 2006).

Novo!!: Hrvaška in Drugo obleganje Dunaja · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Novo!!: Hrvaška in Dubrovniška republika · Poglej več »

Dubrovniško-neretvanska županija

Lega Dubrovniško-neretvanske županije Zastava županije Dubrovniško-neretvanska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Dubrovniško-neretvanska županija · Poglej več »

Dubrovnik

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun Dubrovnik je pristaniško, zgodovinsko mesto in administrativno središče Dubrovniško-neretvanske županije, sedež ozemeljsko približno enako velike Dubrovniške rimskokatoliške škofije (od 1828, ko so ji bila priključena ozemlja Stonske in Korčulanske škofije), univerze ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Dubrovnik · Poglej več »

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Novo!!: Hrvaška in Dunajski kongres · Poglej več »

Dviganje uteži

Potisk s prsmi je ena od treh disciplin. Powerlifting je šport moči, pri katerem je cilj dvigniti največjo možno težo z enim samim dvigom.

Novo!!: Hrvaška in Dviganje uteži · Poglej več »

Einhard

Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.

Novo!!: Hrvaška in Einhard · Poglej več »

Ekspresionizem

Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila v gabiland pred 1. svetovno vojno.

Novo!!: Hrvaška in Ekspresionizem · Poglej več »

Električni generator

S. M. Prokudin-Gorski Eléktrični generátor je električni stroj, ki pretvarja mehansko energijo v električno.

Novo!!: Hrvaška in Električni generator · Poglej več »

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Novo!!: Hrvaška in Endemit · Poglej več »

Enklava in eksklava

D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.

Novo!!: Hrvaška in Enklava in eksklava · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Hrvaška in Evropa · Poglej več »

Evropska komisija

Evropska komisija (uradno Komisija Evropske Unije) je izvršilni organ Evropske unije.

Novo!!: Hrvaška in Evropska komisija · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Evropska unija · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Novo!!: Hrvaška in Fašizem · Poglej več »

Faust Vrančić

Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.

Novo!!: Hrvaška in Faust Vrančić · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Hrvaška in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »

FIFA Zlata žoga

FIFA Zlata žoga (uradno FIFA Ballon d'Or) je nagrada za najboljšega nogometaša.

Novo!!: Hrvaška in FIFA Zlata žoga · Poglej več »

Fosil

Fosil ribe v kamnu Fosili so ostanki odmrlega organizma okamnelih rastlin in živali, ki so se ohranile v zemljini skorji, sedimentu ali kamenini iz starejših geoloških obdobij.

Novo!!: Hrvaška in Fosil · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Hrvaška in Francija · Poglej več »

Franjo Tuđman

Franjo Tuđman, hrvaški politik, politični komisar in disident * 14. maj 1922, Veliko Trgovišće, Kraljevina SHS, † 10. december 1999, Zagreb, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Franjo Tuđman · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Novo!!: Hrvaška in Franki · Poglej več »

Gledališče

Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.

Novo!!: Hrvaška in Gledališče · Poglej več »

GNK Dinamo Zagreb

GNK Dinamo Zagreb je hrvaški nogometni klub iz Zagreba, ki igra v prvi hrvaški ligi.

Novo!!: Hrvaška in GNK Dinamo Zagreb · Poglej več »

Goran Ivanišević

Goran Simun Ivanišević, hrvaški tenisač, * 13. september 1971, Split, Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Novo!!: Hrvaška in Goran Ivanišević · Poglej več »

Gorski kotar

Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.

Novo!!: Hrvaška in Gorski kotar · Poglej več »

Gospić

Gospić je mesto v gorati in redko poseljeni pokrajini Liki na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Gospić · Poglej več »

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Novo!!: Hrvaška in Goti · Poglej več »

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz. Goričkega) na jugu in Slovaške na severu.

Novo!!: Hrvaška in Gradiščanska · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Hrvaška in Grki · Poglej več »

Grumman F-14 Tomcat

Poslednji F-14D(R) Tomcat F-14 prototipi z različno razprtimi krili Grumman F-14 Tomcat (tudi F-14 Tomcat, Tomcat, dobesedno Mačkon) je dvosedežni palubni lovec prestreznik, ki je bil namenjen delovanju s letalonosilk in je tako izvajal zračno obrambo flote.

Novo!!: Hrvaška in Grumman F-14 Tomcat · Poglej več »

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Novo!!: Hrvaška in Habsburška monarhija · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Habsburžani · Poglej več »

Heteroseksualnost

Heteroseksualnost je romantična privlačnost, spolna privlačnost ali spolno vedenje med osebami nasprotnega biološkega ali družbenega spola.

Novo!!: Hrvaška in Heteroseksualnost · Poglej več »

HNK Hajduk Split

HNK Hajduk Split (splošno znan kot Hajduk Split ali krajše Hajduk) je hrvaški nogometni klub iz Splita, ki je bil ustanovljen leta 1911.

Novo!!: Hrvaška in HNK Hajduk Split · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaščina · Poglej več »

Hrvaška demokratska skupnost

Hrvaška demokratska skupnost (Hrvatska demokratska zajednica) (kratica HDZ) je največja hrvaška parlamentarna politična stranka.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaška demokratska skupnost · Poglej več »

Hrvaška kopenska vojska

Hrvaška kopenska vojska (izvirno Hrvatska kopnena vojska, tudi le Hrvatska vojska) je kopenska komponenta Oboroženih sil Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaška kopenska vojska · Poglej več »

Hrvaška kuna

Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je uradna valuta na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaška kuna · Poglej več »

Hrvaška rokometna reprezentanca

Hrvaška rokometna reprezentanca je selekcija Rokometne zveze Hrvaške (Hrvatski rukometni savez), ki zastopa Hrvaško na mednarodni ravni.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaška rokometna reprezentanca · Poglej več »

Hrvaška vojna mornarica

''Kralj Dmitar Zvonimir'' ''Šibenik'' Hrvaška vojna mornarica (hrvaško Hrvatska ratna mornarica; kratica HRM) je veja hrvaških oboroženih sil, ki varuje hrvaško teritorialno morje in obalo.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaška vojna mornarica · Poglej več »

Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba

Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba (izvirno Hrvatsko ratno zrakoplovstvo i protuzračna obrana) je veja Oboroženih sil Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba · Poglej več »

Hrvaško Zagorje

Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaško Zagorje · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Hrvati · Poglej več »

Hrvatske ceste

Hrvatske ceste je hrvaško državno podjetje v skladu z določbami hrvaškega zakona o javnih cestah (hrvaško: zakon o javnim cestama), ki ga je sprejel parlament Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Hrvatske ceste · Poglej več »

Hvar

Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Novo!!: Hrvaška in Hvar · Poglej več »

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Novo!!: Hrvaška in Iliri · Poglej več »

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Novo!!: Hrvaška in Ilirizem · Poglej več »

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Novo!!: Hrvaška in Ilirske province · Poglej več »

IM Metal HS 2000

HS2000 je polavtomatska pištola, ki je začela nastajati leta 1999 v hrvaški tovarni IM Metal za potrebe hrvaške vojske.

Novo!!: Hrvaška in IM Metal HS 2000 · Poglej več »

Imotski

Imotski je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Imotski · Poglej več »

INA (podjetje)

INA-Industrija nafte, d.d. (INA, d.d.) je hrvaško podjetje, ki se ukvaraja z iskanjem in pridobivanjem nafte in plina, predelovanjem in distribucijo.

Novo!!: Hrvaška in INA (podjetje) · Poglej več »

Indeks človekovega razvoja

Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni.

Novo!!: Hrvaška in Indeks človekovega razvoja · Poglej več »

Indoiranski jeziki

Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Hrvaška in Indoiranski jeziki · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Hrvaška in Islam · Poglej več »

Istospolna partnerska zveza

Istospolna partnerska zveza je življenjska skupnost dveh odraslih moških ali žensk, ki partnerjema zagotavlja določene pravice, ki jih sicer imajo pari, ki sklenejo zakonsko zvezo.

Novo!!: Hrvaška in Istospolna partnerska zveza · Poglej več »

Istra

Istrski polotok z nekaterimi naselji Puljska arena je svojevrsten zgodovinski simbol Pule in Istre Ístra (italijansko Istria) je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Novo!!: Hrvaška in Istra · Poglej več »

Istrska županija

Istrska županija (hrvaško Istarska županija) je najzahodnejša županija Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Istrska županija · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Hrvaška in Italijanščina · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji, Švici in Sloveniji.

Novo!!: Hrvaška in Italijani · Poglej več »

Iva Majoli

Iva Majoli Marić, hrvaška tenisačica, * 12. avgust 1977, Zagreb, Jugoslavija.

Novo!!: Hrvaška in Iva Majoli · Poglej več »

Ivan Šibl

Ivan Šibl, hrvaški general, * 28. oktober 1917, † 1989.

Novo!!: Hrvaška in Ivan Šibl · Poglej več »

Ivan Gundulić

Ivan Gundulić (tudi Dživo Gundulić), dubrovniški baročni pesnik, pisatelj in dramatik * 8. januar 1589, Dubrovnik, † 8. december 1638, Dubrovnik.

Novo!!: Hrvaška in Ivan Gundulić · Poglej več »

Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.

Novo!!: Hrvaška in Ivan Kukuljević Sakcinski · Poglej več »

Ivan Mažuranić

Ivan Mažuranić, hrvaški pesnik, jezikoslovec in politik, * 11. avgust 1814, Novi Vinodolski, † 4. avgust 1890, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Ivan Mažuranić · Poglej več »

Ivan Meštrović

Ivan Meštrović, hrvaški kipar in arhitekt, * 15. avgust 1883, Vrpolje, Hrvaška, † 16. januar 1962, South Bend, Indiana, ZDA.

Novo!!: Hrvaška in Ivan Meštrović · Poglej več »

Ivan Zapolja

Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22. julij 1540, Szászsebes, Transilvanija, (sedaj Sebeș Romunija).

Novo!!: Hrvaška in Ivan Zapolja · Poglej več »

Ivana Brlić-Mažuranić

Ivana Brlić-Mažuranić, hrvaška pisateljica, * 18. april 1874, Ogulin, Avstro-Ogrska (zdaj Hrvaška), † 21. september 1938, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Ivana Brlić-Mažuranić · Poglej več »

Ivano Balić

Ivano Balić, hrvaški rokometaš, * 1. april 1979, Split.

Novo!!: Hrvaška in Ivano Balić · Poglej več »

Ivica Kostelić

Ivica Kostelić, hrvaški alpski smučar, * 23. november 1979, Zagreb, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Ivica Kostelić · Poglej več »

Ivo Andrić

Ivo Andrić (srbsko Иво Андрић), bosansko-srbski književnik in diplomat, * 9. oktober 1892, Dolac pored Travnika, Avstro-Ogrska (današnja BiH), † 13. marec 1975, Beograd.

Novo!!: Hrvaška in Ivo Andrić · Poglej več »

Ivo Sanader

Ivo Sanader, hrvaški politik, * 8. junij 1953, Split, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Ivo Sanader · Poglej več »

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Novo!!: Hrvaška in Izumitelj · Poglej več »

Jadranski naftovod

Jadranski naftovod - JANAF je hrvaško podjetje, ki upravlja istoimenskim jadranskim naftovodom (del naftovoda Adria).

Novo!!: Hrvaška in Jadranski naftovod · Poglej več »

Jadransko morje

Jadransko morjeSlika NASA Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško Jadransko more, italijansko Mare Adriatico) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Novo!!: Hrvaška in Jadransko morje · Poglej več »

Janica Kostelić

Janica Kostelić, hrvaška alpska smučarka, * 5. januar 1982, Zagreb, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Janica Kostelić · Poglej več »

Jedrska elektrarna Krško

NE Krško z značilno silhueto Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) je edina slovenska jedrska elektrarna, ki deluje od leta 1983 in jo je zgradila družba Westinghouse.

Novo!!: Hrvaška in Jedrska elektrarna Krško · Poglej več »

Josip Jelačić

Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).

Novo!!: Hrvaška in Josip Jelačić · Poglej več »

Josip Juraj Strossmayer

Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.

Novo!!: Hrvaška in Josip Juraj Strossmayer · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, tudi Žídje in Žídi, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Hrvaška in Judje · Poglej več »

Jugo

Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).

Novo!!: Hrvaška in Jugo · Poglej več »

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Novo!!: Hrvaška in Jugoslavija · Poglej več »

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Novo!!: Hrvaška in Jugoslovanska ljudska armada · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Novo!!: Hrvaška in Kalcij · Poglej več »

Karel Veliki

Karel veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Hrvaška in Karel Veliki · Poglej več »

Karlovška županija

Karlovška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Karlovška županija · Poglej več »

Karlovec

Karlovec (hrvaško: Karlovac, nemško: Karlstadt ali Carlstadt, madžarsko: Károlyváros, včasih hrvaško: Marinograd) je mesto z okoli 50.000 prebivalci na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Karlovec · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Hrvaška in Katolištvo · Poglej več »

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Novo!!: Hrvaška in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Hrvaška in Kelti · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Hrvaška in Kemija · Poglej več »

Kino

Mestni kino Ptuj, najstarejši še delujoči kino v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1897. Notranjost kina Kino je prostor, kjer prikazujejo/predvajajo filme.

Novo!!: Hrvaška in Kino · Poglej več »

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. Fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za predstojnika večje plemenske ali ozemlje enote, pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Novo!!: Hrvaška in Knez · Poglej več »

Knin

Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Knin · Poglej več »

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Novo!!: Hrvaška in Književnost · Poglej več »

Košarka

Košarka je moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču, običajno v dvorani na lesenem parketu.

Novo!!: Hrvaška in Košarka · Poglej več »

Koloman Ogrski

Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.

Novo!!: Hrvaška in Koloman Ogrski · Poglej več »

Kolpa

Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Kolpa · Poglej več »

Komunizem

Komunízem (lat. communis.

Novo!!: Hrvaška in Komunizem · Poglej več »

Koncentracijsko taborišče Jasenovac

Koncentracijsko taborišče Jasenovac je bilo koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno v mestu Jasenovac, ki je bilo takrat del Neodvisne države Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Koncentracijsko taborišče Jasenovac · Poglej več »

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Novo!!: Hrvaška in Konstantin VII. Porfirogenet · Poglej več »

Koprivniško-križevska županija

Lega Koprivniško-križevske županije Koprivniško-križevska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Koprivniško-križevska županija · Poglej več »

Koprivnica, Hrvaška

Koprivnica je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada v Koprivniško-križevsko županijo oz.

Novo!!: Hrvaška in Koprivnica, Hrvaška · Poglej več »

Korčula

Korčula (italijansko: Curzola, latinsko: Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Novo!!: Hrvaška in Korčula · Poglej več »

Kornati

Pogled na del Kornatov Kornati, tudi Kornatski otóki, so skupina 125 otokov, otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem arhipelagu.

Novo!!: Hrvaška in Kornati · Poglej več »

Korupcija

Korupcija v mednarodni primerjavi (leta 2010.) Korupcija (iz – pokvarjen) v pravnem smislu pomeni zlorabo zaupanega položaja v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti ter v političnih in celo neekonomskih organizacijah z namenom pridobiti si materialno ali nematerialno korist, ki ni pravno utemeljena.

Novo!!: Hrvaška in Korupcija · Poglej več »

Kosmati domači proizvod

Kosmati domači proizvod (kratica KDP), bolj pogosto bruto domači proizvod (kratica BDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Novo!!: Hrvaška in Kosmati domači proizvod · Poglej več »

Kotor

Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.

Novo!!: Hrvaška in Kotor · Poglej več »

Kraška jama

Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.

Novo!!: Hrvaška in Kraška jama · Poglej več »

Kraški relief

S pojmom kraški relief označujemo površje, kjer prevladujejo posebne reliefne oblike oziroma kraški reliefni pojavi.

Novo!!: Hrvaška in Kraški relief · Poglej več »

Kralj

Kralj je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Hrvaška in Kralj · Poglej več »

Kraljeva vojna mornarica

Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.

Novo!!: Hrvaška in Kraljeva vojna mornarica · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: Hrvaška in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.

Novo!!: Hrvaška in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Hrvaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Krapina

Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.

Novo!!: Hrvaška in Krapina · Poglej več »

Krapinsko-zagorska županija

Krapinsko-zagorska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Krapinsko-zagorska županija · Poglej več »

Krešimir Ćosić

Krešimir Ćosić, hrvaški košarkar in trener, * 26. november 1948, Zagreb, Jugoslavija, † 25. maj 1995, Baltimore, Maryland, ZDA.

Novo!!: Hrvaška in Krešimir Ćosić · Poglej več »

Krk

Krk (Vegl) je drugi največji in najsevernejši hrvaški otok.

Novo!!: Hrvaška in Krk · Poglej več »

Krk (mesto)

Krk je mesto in pristanišče na jugozahodni obali otoka Krka, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Krk (mesto) · Poglej več »

Krka (Hrvaška)

Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.

Novo!!: Hrvaška in Krka (Hrvaška) · Poglej več »

Kronika

Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.

Novo!!: Hrvaška in Kronika · Poglej več »

Krsto Hegedušić

Krsto Hegedušić, hrvaški akademski slikar, profesor in akademik, * 26. november 1901, † 7. april 1975.

Novo!!: Hrvaška in Krsto Hegedušić · Poglej več »

Ladislav I. Ogrski

Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.

Novo!!: Hrvaška in Ladislav I. Ogrski · Poglej več »

Lastovo

mesto Lastovo Lastovo-obala Arhipelag Lastovo sestavlja 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.

Novo!!: Hrvaška in Lastovo · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Hrvaška in Latinščina · Poglej več »

Letališče Dubrovnik

Letališče Dubrovnik je letališče na Hrvaškem, ki leži 20 km od centra Dubrovnika.

Novo!!: Hrvaška in Letališče Dubrovnik · Poglej več »

Letališče Franjo Tuđman

Letališče Franjo Tuđman je največje in najpomembnejše letališče na Hrvaškem, ki leži 14 km od Zagreba.

Novo!!: Hrvaška in Letališče Franjo Tuđman · Poglej več »

Letališče Osijek

IATA.

Novo!!: Hrvaška in Letališče Osijek · Poglej več »

Letališče Pulj

Letališče Pulj (hrvaško Zračna luka Pula) je letališče na Hrvaškem, ki primarno oskrbuje mesto Pulj.

Novo!!: Hrvaška in Letališče Pulj · Poglej več »

Letališče Reka

Letališče Reka je letališče na Hrvaškem, ki leži na otoku Krk, 17 km od Reke.

Novo!!: Hrvaška in Letališče Reka · Poglej več »

Letališče Split

Letališče Split je tretje največje letališče na Hrvaškem (po številu turistov), ki primarno oskrbuje Split.

Novo!!: Hrvaška in Letališče Split · Poglej več »

Letališče Zadar

Letališče Zadar je letališče na Hrvaškem, ki primarno oskrbuje Zadar.

Novo!!: Hrvaška in Letališče Zadar · Poglej več »

Liško-senjska županija

Liško-senjska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Liško-senjska županija · Poglej več »

Liburni

Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.

Novo!!: Hrvaška in Liburni · Poglej več »

Lijepa naša domovino

Spomenik hrvaški himni ob cesti Kumrovec–Klanjec 310px Lijepa naša domovino (kar pomeni Lepa naša domovina) ali krajše Lijepa naša je državna himna Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Lijepa naša domovino · Poglej več »

Lika

Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.

Novo!!: Hrvaška in Lika · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije in sedež istoimenske mestne občine ter najbolj naseljeno mesto in občina v Sloveniji z nekaj manj kot 300.000 stalnimi prebivalci.

Novo!!: Hrvaška in Ljubljana · Poglej več »

Ljudevit Posavski

Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.

Novo!!: Hrvaška in Ljudevit Posavski · Poglej več »

Ludvik II. Jagelo

Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Novo!!: Hrvaška in Ludvik II. Jagelo · Poglej več »

Luka Modrić

Luka Modrić, hrvaški nogometaš, * 9. september 1985, Zadar, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Luka Modrić · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Hrvaška in Madžarščina · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Novo!!: Hrvaška in Madžari · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Hrvaška in Madžarska · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Hrvaška in Magnetno polje · Poglej več »

Marija Jurić Zagorka

Marija Jurić, vzdevek: Zagorka (1. januar 1873 - 30. november 1957) je hrvaška novinarka, pisateljica in dramatik.

Novo!!: Hrvaška in Marija Jurić Zagorka · Poglej več »

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Novo!!: Hrvaška in Marija Terezija · Poglej več »

Marina (pristanišče)

Zračni posnetek Marine Portorož s pripadajočimi objekti Marina je vrsta pristanišča namenjena predvsem za turistična plovila, kot so jadrnice in jahte.

Novo!!: Hrvaška in Marina (pristanišče) · Poglej več »

Marko Marulić

Marko Marulić, hrvaški renesančni humanist, pesnik in pisatelj, (latinsko Marcus Marulus, italijansko Marco Marulo), * 18. avgust 1450, Split, † 5. januar 1524, Split.

Novo!!: Hrvaška in Marko Marulić · Poglej več »

Maslenica

Maslenica je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Jasenice Zadrske županije.

Novo!!: Hrvaška in Maslenica · Poglej več »

Mate Parlov

Mate Parlov, hrvaški boksar, * 16. november 1948, Split, † 29. julij 2008, Pulj.

Novo!!: Hrvaška in Mate Parlov · Poglej več »

McDonnell Douglas F/A-18 Hornet

McDonnel Douglas F/A-18 Hornet (tudi F/A-18 Hornet) je vojaško palubno letalo, ki združuje lastnosti lovca prestreznika in jurišnika.

Novo!!: Hrvaška in McDonnell Douglas F/A-18 Hornet · Poglej več »

Mecen

Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).

Novo!!: Hrvaška in Mecen · Poglej več »

Medžimurska županija

Medžimurska županija (prekmursko Medmürska žüpanija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Medžimurska županija · Poglej več »

Mediteranska prehrana

olivno olje in zelenjava Mediteranska prehrana je moderen priporočljiv način prehranjevanja, ki je dobil zgled po tradicionalnem vzorcu načina prehranjanjevana nekaterih držav mediteranskega območja.

Novo!!: Hrvaška in Mediteranska prehrana · Poglej več »

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.

Novo!!: Hrvaška in Mednarodni denarni sklad · Poglej več »

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije

Poslopje sodišča v Haagu Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (angleško International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, ICTY; polno ime International Tribunal for the Prosecution of Persons Responsible for Serious Violations of International Humanitarian Law Committed in the Territory of the Former Yugoslavia Since 1991) je bila ad-hoc institucija Organizacije združenih narodov za sojenje storilcem resnih zločinov med vojnami jugoslovanskega nasledstva.

Novo!!: Hrvaška in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije · Poglej več »

Mednarodno združenje za zračni transport

Mednarodno združenje za zračni transport (International Air Transport Association, kratica IATA) je mednarodna organizacija s sedežem v Montrealu, ki združuje zasebne letalske prevoznike.

Novo!!: Hrvaška in Mednarodno združenje za zračni transport · Poglej več »

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Novo!!: Hrvaška in Mesec · Poglej več »

Metateza

Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.

Novo!!: Hrvaška in Metateza · Poglej več »

Mikojan-Gurevič MiG-21

Mikojan-Gurevič MiG-21 (rusko Микоян и Гуревич МиГ-21, angleško Mikoyan-Gurevich MiG-21) je najbolj razširjeno sodobno lovsko prestrezniško vojaško letalo, saj je bilo izdelano več kot 15.000 letal v 15.

Novo!!: Hrvaška in Mikojan-Gurevič MiG-21 · Poglej več »

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je ministrstvo Vlade Republike Slovenije, ki je odgovorno za področje infrastrukture in s tem povezanimi področji (promet, energetika, prometna varnost).

Novo!!: Hrvaška in Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije · Poglej več »

Miroslav Krleža

Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Miroslav Krleža · Poglej več »

Mislav (hrvaški knez)

Mislav ali Mojslav (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Mislavo ali kot Muisclavo), * ?, † 845, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Novo!!: Hrvaška in Mislav (hrvaški knez) · Poglej več »

Mljet

Mljet (italijansko: Meleda, latinsko: Melitussa) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Novo!!: Hrvaška in Mljet · Poglej več »

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Novo!!: Hrvaška in Močvirje · Poglej več »

Mokrišče

Ramsarskih lokalitet Nihanja višine vode, predvsem kot posledica umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Foto: Jonas Satkauskas, Kazahstan. Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Novo!!: Hrvaška in Mokrišče · Poglej več »

MOL (podjetje)

MOL (madž. Magyar OLaj- és Gázipari Nyilvánosan működő Részvénytársaság) - je madžarsko naftno/plinska družba.

Novo!!: Hrvaška in MOL (podjetje) · Poglej več »

Multimedijski center RTV Slovenija

Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.

Novo!!: Hrvaška in Multimedijski center RTV Slovenija · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Novo!!: Hrvaška in Nafta · Poglej več »

Naftovod

Trans-Alaska naftovod Ruski naftovodi Transalaški naftovod Naftovod je cevovod, ki se uporablja za pretakanje nafte od črpališča do rafinerij ali pa do pristanišč, kjer se nafto potem naloži na tankerje.

Novo!!: Hrvaška in Naftovod · Poglej več »

Namizni tenis

Tekma v namiznem tenisu Namizni tenis (tudi ping pong) je igra pri kateri dva ali več igralcev odbijajo žogico z loparji za namizni tenis na mizi, razdeljeni z mrežo.

Novo!!: Hrvaška in Namizni tenis · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Novo!!: Hrvaška in Napoleonske vojne · Poglej več »

Naravni rezervat

Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.

Novo!!: Hrvaška in Naravni rezervat · Poglej več »

Narodni park

Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.

Novo!!: Hrvaška in Narodni park · Poglej več »

Narodni park Kornati

Narodni park Kornati obsega skupino otokov Kornati v hrvaškem delu Jadrana v srednji Dalmaciji, zahodno od Šibenika v Šibensko-kninski županiji.

Novo!!: Hrvaška in Narodni park Kornati · Poglej več »

Narodni park Krka

Skradinski buk Narodni park Krka je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Narodni park Krka · Poglej več »

Narodni park Mljet

Borovi gozdovi obsegajo preko 90% površine parka. Narodni park Mljet je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Narodni park Mljet · Poglej več »

Narodni park Paklenica

Narodni park Paklenica je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Narodni park Paklenica · Poglej več »

Narodni park Risnjak

Narodni park Risnjak je hrvaški narodni park in se nahaja v Gorskem kotarju.

Novo!!: Hrvaška in Narodni park Risnjak · Poglej več »

Narodni park Severni Velebit

Kamniti skladi Severnega Velebita Narodni park Severni Velebit (hrv. Nacionalni park Sjeverni Velebit) je narodni park, ki leži na gorskem grebenu Velebita (Hrvaška).

Novo!!: Hrvaška in Narodni park Severni Velebit · Poglej več »

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Novo!!: Hrvaška in NATO · Poglej več »

Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost.

Novo!!: Hrvaška in Natura 2000 · Poglej več »

NBA

National Basketball Association (kratica NBA - Nacionalna košarkarska zveza) je najpomembnejša zveza profesionalne košarke v ZDA.

Novo!!: Hrvaška in NBA · Poglej več »

Neandertalec

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.

Novo!!: Hrvaška in Neandertalec · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: Hrvaška in Neapelj · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Hrvaška in Nemčija · Poglej več »

Nemci

Glej tudi Nemec (priimek) Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Hrvaška in Nemci · Poglej več »

Neodvisna država Hrvaška

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine, po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Novo!!: Hrvaška in Neodvisna država Hrvaška · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Novo!!: Hrvaška in Neolitik · Poglej več »

Neum

Neum je občina in mesto Bosne in Hercegovine, ki leži ob Jadranu.

Novo!!: Hrvaška in Neum · Poglej več »

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Hrvaška in Nikola Tesla · Poglej več »

Nin

Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).

Novo!!: Hrvaška in Nin · Poglej več »

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Novo!!: Hrvaška in Nobelova nagrada · Poglej več »

Nogomet

Napadalec v rdečem dresu strelja na gol Finale ženskega nogometnega pokala UEFA 2005 Nogomet je moštvena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu.

Novo!!: Hrvaška in Nogomet · Poglej več »

Nogometna Liga prvakov

Liga prvakov, (uradno) je najprestižnejše in medijsko najodmevnejše klubsko nogometno tekmovanje v Evropi v organizaciji Evropske nogometne zveze (UEFA), ki poteka od leta 1955.

Novo!!: Hrvaška in Nogometna Liga prvakov · Poglej več »

Novi list (Reka)

Sedež Novega lista Novi list je hrvaški časopis s sedežem na Reki.

Novo!!: Hrvaška in Novi list (Reka) · Poglej več »

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Novo!!: Hrvaška in Novo leto · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Novo!!: Hrvaška in Obala · Poglej več »

Oborožene sile Republike Hrvaške

Oborožene sile Republike Hrvaške (izvirno Oružane snage Republike Hrvatske; kratica: OSRH) so sestavljena iz treh vej.

Novo!!: Hrvaška in Oborožene sile Republike Hrvaške · Poglej več »

Obrežje, Brežice

Obrežje je naselje v Občini Brežice.

Novo!!: Hrvaška in Obrežje, Brežice · Poglej več »

Odlikovanja Republike Hrvaške

Odlikovanja Republike Hrvaške Odlikovanja Republike Hrvaške podeljuje predsednik Republike Hrvaške in so po Zakonu o odlikovanjih in priznanjih Republike Hrvaške (hrvaščina: Zakon o odlikovanjima i priznanjima Republike Hrvatske) razdeljena na velerede, rede in spomenice.

Novo!!: Hrvaška in Odlikovanja Republike Hrvaške · Poglej več »

Odprto prvenstvo Anglije

Odprto prvenstvo Anglije, najpogosteje imenovan kar Wimbledon, je najstarejši teniški turnir na svetu in je pogosto označen kot najpomembnejši in najuglednejši teniški turnir na svetu.

Novo!!: Hrvaška in Odprto prvenstvo Anglije · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (madžarsko Magyar Királyság, latinsko Regnum Hungariae ali Ungarie, nemško Königreich Ungarn) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Novo!!: Hrvaška in Ogrska · Poglej več »

Okoli

Okoli so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Velika Ludina Siško-moslavške županije.

Novo!!: Hrvaška in Okoli · Poglej več »

Olimpijska medalja

zlate medalje Olimpijska medalja je medalja, ki jo dobi športnik za uvrstitev na eno od prvih treh mest na Olimpijskih igrah: zlate za zmagovalce v posameznih disciplinah, srebrne za drugouvrščene in bronaste za tretjeuvrščene.

Novo!!: Hrvaška in Olimpijska medalja · Poglej več »

Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

Novo!!: Hrvaška in Olimpijske igre · Poglej več »

Oljčno olje

Steklenica z oljčnim oljem Oljčno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).

Novo!!: Hrvaška in Oljčno olje · Poglej več »

Operacija Nevihta

Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki sta jo izvedli hrvaška vojska in policija.

Novo!!: Hrvaška in Operacija Nevihta · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angl. United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Hrvaška in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Novo!!: Hrvaška in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »

Orkester

Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.

Novo!!: Hrvaška in Orkester · Poglej več »

Osiješko-baranjska županija

Lega Osiješko-baranjske županije Osiješko-baranjska županija (Osječko-baranjska županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Osiješko-baranjska županija · Poglej več »

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Osijek · Poglej več »

Oskar (filmska nagrada)

Óskar (uradno, dobesedno »nagrada akademije«) je vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik.

Novo!!: Hrvaška in Oskar (filmska nagrada) · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmansko turško:دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Hrvaška in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Osor

Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.

Novo!!: Hrvaška in Osor · Poglej več »

Padalo

Padálo je mehanska naprava iz mehke tkanine, ki z zračnim uporom zavre prosto padanje telesa skozi ozračje.

Novo!!: Hrvaška in Padalo · Poglej več »

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Novo!!: Hrvaška in Paleolitik · Poglej več »

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Panonska nižina · Poglej več »

Papež Janez VIII.

Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Hrvaška in Papež Janez VIII. · Poglej več »

Papež Janez X.

Janez X. (Papa Joannes X.), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Borgo Tossignano (Emilija-Romanja, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † maj 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 914 do maja 928.

Novo!!: Hrvaška in Papež Janez X. · Poglej več »

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Novo!!: Hrvaška in Parlament · Poglej več »

Parlamentarna demokracija

Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.

Novo!!: Hrvaška in Parlamentarna demokracija · Poglej več »

Partizani

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, italijanski, ruski, jugoslovanski, grški, albanski, slovenski partizani.

Novo!!: Hrvaška in Partizani · Poglej več »

Pasma

pasjih pasem Pásma je skupina domačih živali iste vrste, ki se po vedenjskih lastnostih, videzu in drugih značilnostih razlikujejo od drugih predstavnikov iste vrste.

Novo!!: Hrvaška in Pasma · Poglej več »

Pavel Karađorđević

Knez Pavel Karađorđević, regent Kraljevine Jugoslavije, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 14. september 1976, Pariz, Francija.

Novo!!: Hrvaška in Pavel Karađorđević · Poglej več »

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Pazin · Poglej več »

Pelješac

Lega Pelješca Pelješac (italijansko Sabbioncello) je polotok na vzhodni obali Jadrana.

Novo!!: Hrvaška in Pelješac · Poglej več »

Pepelnična sreda

Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju.

Novo!!: Hrvaška in Pepelnična sreda · Poglej več »

Peter Krešimir IV.

Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.

Novo!!: Hrvaška in Peter Krešimir IV. · Poglej več »

Petrol

Petrol je slovensko trgovsko podjetje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti.

Novo!!: Hrvaška in Petrol · Poglej več »

Pištola

Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.

Novo!!: Hrvaška in Pištola · Poglej več »

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Novo!!: Hrvaška in Pivo · Poglej več »

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar - svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Novo!!: Hrvaška in Pliberk · Poglej več »

Plinovod

Nadzmeni plinovod Glavniruski plinovodi Plinovod je cevovod za pretakanje plinov, kot so zemeljski plin (metan), propan in drugi plini.

Novo!!: Hrvaška in Plinovod · Poglej več »

Plitvička jezera

Plitvice Plitvice Slap Plitviška jezera so narodni park v Liki na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Plitvička jezera · Poglej več »

Ploče

Ploče je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Ploče · Poglej več »

Požeško-slavonska županija

Lega Požeško-slavonske županije Požeško-slavonska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Požeško-slavonska županija · Poglej več »

Požega, Hrvaška

Požega (od 1921 do 1991 uradno Slavonska Požega zaradi razlikovanja s srbsko Požego) je mesto v Požeški kotlini, na desnem bregu reke Orljave; upravno središče Požeško-slavonske županije, od 1997 tudi sedež rimskokatoliške škofije, ki se je takrat izločila iz zagrebške nadškofije, od 2008 pa spada v novoustanovljeno Đakovsko-osiješko metropolijo.

Novo!!: Hrvaška in Požega, Hrvaška · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1992

Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.

Novo!!: Hrvaška in Poletne olimpijske igre 1992 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1996

Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.

Novo!!: Hrvaška in Poletne olimpijske igre 1996 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2000

Poletne olimpijske igre 2000 (XXVII. olimpijada moderne dobe) so potekale v Sydneyju, Avstralija od 15. september do 1. oktobra 2000.

Novo!!: Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2000 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2004

Igre XXVIII.

Novo!!: Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2004 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2008

Poletne olimpijske igre 2008 (XXIX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Pekingu (Ljudska republika Kitajska) od 8. avgusta do 24. avgusta 2008.

Novo!!: Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2008 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2012

Poletne olimpijske igre 2012 (XXX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Londonu, Združeno kraljestvo od 27. julija do 12. avgusta 2012.

Novo!!: Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2012 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2016

Poletne olimpijske igre 2016 (XXXI. olimpijada moderne dobe) so potekale v Riu de Janeiru, Brazilija od 5. avgusta do 21. avgusta 2016.

Novo!!: Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2016 · Poglej več »

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine s 16.696 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo, kakor tudi sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki zavzema večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Novo!!: Hrvaška in Poreč · Poglej več »

Praznik dela

Rdeča zastava kot simbol delavstva je močno povezana s praznovanjem prvega maja. Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA.

Novo!!: Hrvaška in Praznik dela · Poglej več »

Predsednik Republike Hrvaške

Predsednik Republike Hrvaške je državni poglavar Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Predsednik Republike Hrvaške · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Hrvaška in Premog · Poglej več »

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »

Primorsko-goranska županija

Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Primorsko-goranska županija · Poglej več »

Program Človek in biosfera

Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.

Novo!!: Hrvaška in Program Človek in biosfera · Poglej več »

Prstni odtis

Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.

Novo!!: Hrvaška in Prstni odtis · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Hrvaška in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Hrvaška in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Pulj

Pulj je največje istrsko mesto, pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z ok.

Novo!!: Hrvaška in Pulj · Poglej več »

Puljski filmski festival

Festival leta 2010 Puljski filmski festival je filmski festival, ki od leta 1955 poteka v Pulju na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Puljski filmski festival · Poglej več »

Rab

Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.

Novo!!: Hrvaška in Rab · Poglej več »

Realizem v književnosti

Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.

Novo!!: Hrvaška in Realizem v književnosti · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Hrvaška in Reka · Poglej več »

Reka, Hrvaška

Reka - -, (arhaično nemško St. Veit am Pflaum, Sankt Veit am Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem in največje pristanišče v državi.

Novo!!: Hrvaška in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Renesančna arhitektura

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Novo!!: Hrvaška in Renesančna arhitektura · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Novo!!: Hrvaška in Renesansa · Poglej več »

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Novo!!: Hrvaška in Republika · Poglej več »

Republika Srbska Krajina

Republika Srbska Krajina (rdeče) Prebivalci na ozemlju Republike Srbske Krajine Republika Srbska Krajina (kratica RSK) je bila samooklicana država, ki je leta 1991 nastala z odcepitvijo t. i. srbskih avtonomnih oblasti od Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Republika Srbska Krajina · Poglej več »

Rimski amfiteater

Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.

Novo!!: Hrvaška in Rimski amfiteater · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo je bila antična država rimske civilizacije, ki je pol tisočletja obvladovala celotno Sredozemlje in Zahodno Evropo.

Novo!!: Hrvaška in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Hrvaška in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Rodnost

Ródnost, natálnost ali natalitéta je pogostost rojevanja živorojenih otrok v kaki populaciji v določenem obdobju, izražena kot število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev.

Novo!!: Hrvaška in Rodnost · Poglej več »

Rokoko

Rokoko (1700-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.

Novo!!: Hrvaška in Rokoko · Poglej več »

Rokomet

romunsko reprezentanco leta 2012 Rokomèt je moštveni šport z žogo.

Novo!!: Hrvaška in Rokomet · Poglej več »

Romanika

tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.

Novo!!: Hrvaška in Romanika · Poglej več »

Romi

Romska zastava Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah: Španija, Romunija, Francija, Bolgarija, Madžarska, Grčija, Rusija, Italija, Srbija, Združeno kraljestvo, Slovaška, Nemčija, Severna Makedonija in Portugalska, ampak tudi Slovenija in večina evropskih držav; in deloma izven Evrope: ZDA, Brazilija, Turčija in Mehika.

Novo!!: Hrvaška in Romi · Poglej več »

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Novo!!: Hrvaška in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »

Sabor

Hrvatski Sabor je hrvaški parlament.

Novo!!: Hrvaška in Sabor · Poglej več »

Sandra Perković

Sandra Perković, hrvaška atletinja, * 21. junij 1990, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Sandra Perković · Poglej več »

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Novo!!: Hrvaška in Sava · Poglej več »

Schengensko območje

Schengensko območje (države članice EU so obarvane zeleno) Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum.

Novo!!: Hrvaška in Schengensko območje · Poglej več »

Senj

Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Senj · Poglej več »

Seznam otokov na Hrvaškem

Seznam otokov hrvaškega Jadrana, urejen po površini.

Novo!!: Hrvaška in Seznam otokov na Hrvaškem · Poglej več »

Shizma

Shizma ali razkol je delitev med ljudmi, ki običajno pripadajo organizaciji, gibanju ali verskemu poimenovanju.

Novo!!: Hrvaška in Shizma · Poglej več »

Siško-moslavška županija

Lega Siško-moslavške županije Siško-moslavška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Siško-moslavška županija · Poglej več »

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Novo!!: Hrvaška in Sigismund Luksemburški · Poglej več »

Siol.net

Siol.net je slovenski spletni portal, ki ponuja aktualne novice iz Slovenije in sveta, športa, avtomobilizma, tehnologije, gospodarstva, kulinarike, sveta znanih in življenjskega sloga.

Novo!!: Hrvaška in Siol.net · Poglej več »

Sisek

Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.

Novo!!: Hrvaška in Sisek · Poglej več »

Sklad Združenih narodov za otroke

Sklád Zdrúženih národov za otròke (angleško United Nations Children's Fund, kratica UNICEF) je pod imenom »United Nations International Children's Emergency Fund« ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope.

Novo!!: Hrvaška in Sklad Združenih narodov za otroke · Poglej več »

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Novo!!: Hrvaška in Slavonija · Poglej več »

Slavonski Brod

Slavonski Brod je mesto na Hrvaškem s skoraj 60.000 prebivalci (upravno območje mesta, sicer manj), ki je upravno središče Brodsko-posavske županije.

Novo!!: Hrvaška in Slavonski Brod · Poglej več »

Slovaščina

Slováščina (Slovenčina, Slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.

Novo!!: Hrvaška in Slovaščina · Poglej več »

Slovani

Slovanski svet Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Novo!!: Hrvaška in Slovani · Poglej več »

Slovenci

Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,1 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Hrvaška in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Hrvaška in Slovenija · Poglej več »

Slunj

Slunj je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.

Novo!!: Hrvaška in Slunj · Poglej več »

Smrtnost

Smŕtnost ali letálnost je število umrlih za določeno boleznijo, navadno preračunano na 100 bolnikov.

Novo!!: Hrvaška in Smrtnost · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Hrvaška in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Socialistična republika Hrvaška

Socialistična republika Hrvaška je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Novo!!: Hrvaška in Socialistična republika Hrvaška · Poglej več »

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje družbeno ureditev, organizirano na podlagi ekonomske dominacije države, ki teoretično ne omogoča izkoriščanja med družbenimi razredi.

Novo!!: Hrvaška in Socializem · Poglej več »

Solin

Solin, (antična Salona) je industrijsko mesto v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Novo!!: Hrvaška in Solin · Poglej več »

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in hkrati tudi glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter Univerze v Splitu.

Novo!!: Hrvaška in Split · Poglej več »

Splitsko-dalmatinska županija

Splitsko-dalmatinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Splitsko-dalmatinska županija · Poglej več »

Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.

Novo!!: Hrvaška in Spodnja Panonija (frankovska dežela) · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (српски) je južnoslovanski jezik.

Novo!!: Hrvaška in Srbščina · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Novo!!: Hrvaška in Srbi · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Novo!!: Hrvaška in Srbija · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa Politični zemljevid držav Srednje Evrope v letu 2004 Srednja Evropa je geografski, zgodovinski, politični in etnografski pojem, s katerim se označuje države med Vzhodno in Zahodno Evropo.

Novo!!: Hrvaška in Srednja Evropa · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Hrvaška in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srednjeevropski poletni čas, angleško Central European Summer Time (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Hrvaška in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Hrvaška in Srednji vek · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Hrvaška in Sredozemsko morje · Poglej več »

Sredozemsko podnebje

Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.

Novo!!: Hrvaška in Sredozemsko podnebje · Poglej več »

Srem

Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.

Novo!!: Hrvaška in Srem · Poglej več »

Sremski Karlovci

Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je naselje v Srbiji, ki je središče (in edino naselje) istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.

Novo!!: Hrvaška in Sremski Karlovci · Poglej več »

Stara Gradiška

za druge pomene glej Gradiška (razločitev) Stara Gradiška je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Stara Gradiška Brodsko-posavske županije,ki je na hrvaški strani, to je na levem bregu Save.

Novo!!: Hrvaška in Stara Gradiška · Poglej več »

Stari Grad, Hvar

Stari grad (italijansko Cittavecchia) je mesto, letovišče in pristanišče na hrvaškem otoku Hvaru v Splitsko-dalmatinski županiji.

Novo!!: Hrvaška in Stari Grad, Hvar · Poglej več »

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope so čezmejni spomenik Unescove svetovne naravne dediščine v 12 evropskih državah.

Novo!!: Hrvaška in Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope · Poglej več »

Steček

Steček (bosansko stećak, v množini stećci, v cirilici стећак, v množini стећци), je bogumilski kamniti nagrobni spomenikI v Bosni in Hercegovini, ter na mejah Hrvaške, Črne Gore in Srbije.

Novo!!: Hrvaška in Steček · Poglej več »

Stjepan Radić

Stjepan Radić, hrvaški politik, * 11. junij 1871, Desno Trebarjevo pri Sisku, † 8. avgust 1928, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Stjepan Radić · Poglej več »

Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč

Stolnica Marijinega vnebovzetja, znana tudi kot Evfrazijeva bazilika, je stolnica Škofije Poreč-Pulj in bazilika, ki se nahaja v Poreču.

Novo!!: Hrvaška in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč · Poglej več »

Strelstvo

Strelstvo je športna disciplina, pri kateri tekmovalci uporabljajo strelno orožje za ciljanje tarč.

Novo!!: Hrvaška in Strelstvo · Poglej več »

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Novo!!: Hrvaška in Suverenost · Poglej več »

Svet Evrope

Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.

Novo!!: Hrvaška in Svet Evrope · Poglej več »

Svetac

lega otoka v Jadranu Biševa; od leve proti desni so otoki Brusnik, Svetac in Jabuka Svetac, tudi Sveti Andrija (43°01' N, 15°44 E) je otok v Jadranu, ki leži 25 km zahodno od Visa.

Novo!!: Hrvaška in Svetac · Poglej več »

Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik.

Novo!!: Hrvaška in Sveti Štefan · Poglej več »

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.

Novo!!: Hrvaška in Sveti trije kralji · Poglej več »

Sveto rešnje telo in kri

Sveto rešnje telo in kri (tudi samo Sveto rešnje telo ali kratko Telôvo) je katoliški praznik, posvečen češčenju Najsvetejšega - evharistije.

Novo!!: Hrvaška in Sveto rešnje telo in kri · Poglej več »

Svetovna trgovinska organizacija

Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica).

Novo!!: Hrvaška in Svetovna trgovinska organizacija · Poglej več »

Svetovna zdravstvena organizacija

Svetovna zdravstvena organizacija (angleško World Health Organization; kratica SZO ali WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.

Novo!!: Hrvaška in Svetovna zdravstvena organizacija · Poglej več »

Svetovni pokal v alpskem smučanju

Svetovni pokal v alpskem smučanju je zaporedje več tekem v alpskem smučanju, ki jih nadzira FIS.

Novo!!: Hrvaška in Svetovni pokal v alpskem smučanju · Poglej več »

Svetovno prvenstvo v nogometu 1998

Svetovno prvenstvo v nogometu 1998, ki ga je med 10. junijem in 12. julijem 1998 gostila Francija, je bilo šestnajsto Svetovno prvenstvo v nogometu.

Novo!!: Hrvaška in Svetovno prvenstvo v nogometu 1998 · Poglej več »

Svetovno prvenstvo v nogometu 2018

Svetovno prvenstvo v nogometu 2018, uradno FIFA World Cup, je bilo 21.

Novo!!: Hrvaška in Svetovno prvenstvo v nogometu 2018 · Poglej več »

Svetovno prvenstvo v veslanju 2000

Svetovno prvenstvo v veslanju 2000 je bilo 23.

Novo!!: Hrvaška in Svetovno prvenstvo v veslanju 2000 · Poglej več »

Tade Smičiklas

Tade Smičiklas (tudi Tadija Smičiklas), hrvaški pedagog in zgodovinar, * 1. oktober 1843, Rešeto na Žumberku, † 8. junij 1914, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Tade Smičiklas · Poglej več »

Taekwon-do

Učenec lomi deske s stranskim nožnim udarcem Taekwon-do je borilna veščina, ki je bila ustanovljena leta 1955 v Južni Koreji.

Novo!!: Hrvaška in Taekwon-do · Poglej več »

Teharje

Téharje so naselje pri Celju, kjer je sedež istoimenske krajevne skupnosti, del mestne občine Celje.

Novo!!: Hrvaška in Teharje · Poglej več »

Tenis

Blaž Rola pri sprejemu žoge Ténis je šport z loparjem za dva nasprotna igralca (»posameznika«) ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema (»dvojice«).

Novo!!: Hrvaška in Tenis · Poglej več »

Testenine

Testenine Testenine Testenine Testenine Tortellini Ravioli Testenine (it. pasta) so glavna italijanska jed oziroma sestavina jedi iz testa.

Novo!!: Hrvaška in Testenine · Poglej več »

Tezno

Tezno je mestna četrt in jugovzhodni predel Maribora.

Novo!!: Hrvaška in Tezno · Poglej več »

The Independent

The Independent je britanski časopis, ki ga izdaja podjetja Independent Print Limited; to je od leta 2010 v lasti nekdanjega častnika KGB Aleksandra Lebedova.

Novo!!: Hrvaška in The Independent · Poglej več »

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Novo!!: Hrvaška in The New York Times · Poglej več »

Tin Ujević

Augustin »Tin« Ujević, hrvaški pesnik, pisatelj in prevajalec, * 5. julij 1891, Vrgorac, † 12. november 1955, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Tin Ujević · Poglej več »

Tomislav

Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.

Novo!!: Hrvaška in Tomislav · Poglej več »

Toni Kukoč

Toni Kukoč, hrvaški košarkar, * 18. september 1968, Split, Jugoslavija.

Novo!!: Hrvaška in Toni Kukoč · Poglej več »

Torpedo

Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uničevanju ladij in drugih plovil.

Novo!!: Hrvaška in Torpedo · Poglej več »

Trajekt

Veliki trajekt Manjši trajekt Trajékt je vodno plovilo, ki je namenjeno predvsem prevozu potnikov in vozil.

Novo!!: Hrvaška in Trajekt · Poglej več »

Transformator

Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.

Novo!!: Hrvaška in Transformator · Poglej več »

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Novo!!: Hrvaška in Trdnjava · Poglej več »

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur) je dalmatinsko mesto in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Trogir · Poglej več »

Trpanj

Trpanj je naselje in pristanišče na Hrvaškem, ki leži na severni obali polotoka Pelješac, v vznožju Ostrog Vrha (312 mnm) in Vitra (631 mnm), med katerima se vije cesta v notranjost polotoka; je središče občine Trpanj; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo..

Novo!!: Hrvaška in Trpanj · Poglej več »

Trpimir (hrvaški knez)

Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Novo!!: Hrvaška in Trpimir (hrvaški knez) · Poglej več »

Trpimirovići

Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.

Novo!!: Hrvaška in Trpimirovići · Poglej več »

Turizem

Angleži v Campagni (Carl Spitzweg, okoli 1845) Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Novo!!: Hrvaška in Turizem · Poglej več »

Učka

Učka (ital. Monte Maggiore) je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom (Hrvaška).

Novo!!: Hrvaška in Učka · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino.

Novo!!: Hrvaška in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

Ustaši

Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.

Novo!!: Hrvaška in Ustaši · Poglej več »

Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)

Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 21. februarja 1974.

Novo!!: Hrvaška in Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974) · Poglej več »

Varaždin

Varaždin (nemško: Warasdin, madžarsko: Varasd, latinsko: Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Novo!!: Hrvaška in Varaždin · Poglej več »

Varaždinska županija

Varaždinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške s 176.000 prebivalci (2011).

Novo!!: Hrvaška in Varaždinska županija · Poglej več »

Varnostni svet ZN

Varnostni svet ZN je eden izmed petih glavnih organov OZN.

Novo!!: Hrvaška in Varnostni svet ZN · Poglej več »

Vaterpolo

tekma v vaterpolu Vaterpolo je moštvena igra z žogo v vodi.

Novo!!: Hrvaška in Vaterpolo · Poglej več »

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Novo!!: Hrvaška in Vazal · Poglej več »

Velebit

Pogled na Velebit z morja Velebit je gorski greben v Jadranskem primorju na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Velebit · Poglej več »

Velika Gorica

Velika Gorica je satelitsko mesto Zagreba na Hrvaškem, ki ima dobrih 31.500 prebivalcev (prebivalstvo mestne občine šteje več kot 63.000 ljudi, skupaj s sosednjimi občinami Pokupsko, Orle in Kravarsko pa okoli 70.000) in je največje mesto (naselje) v Zagrebški županiji ter 13.

Novo!!: Hrvaška in Velika Gorica · Poglej več »

Velika noč

Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.

Novo!!: Hrvaška in Velika noč · Poglej več »

Veslanje na Olimpijskih igrah

150px Veslanje na Olimpijskih igrah se je začelo na Poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 1900.

Novo!!: Hrvaška in Veslanje na Olimpijskih igrah · Poglej več »

Vidovdanska ustava

Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).

Novo!!: Hrvaška in Vidovdanska ustava · Poglej več »

Viganj

Viganj je znan zlasti po jadranju na deski Viganj je naselje in manjše pristanišče na jugozahdni obali Pelješca, ki leži 8 km zahodno od Orebića v zalivu sv.

Novo!!: Hrvaška in Viganj · Poglej več »

Vinkovci

Vinkovci so mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Vinkovci · Poglej več »

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Novo!!: Hrvaška in Vino · Poglej več »

Virovitiško-podravska županija

Lega Virovitiško-podravske županije Virovitiško-podravska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Virovitiško-podravska županija · Poglej več »

Virovitica

Virovitica je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Virovitiško-podravsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Virovitica · Poglej več »

Vis

Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Novo!!: Hrvaška in Vis · Poglej več »

Vjekoslav Klaić

Vjekoslav Klaić, hrvaški pedagog, akademik in zgodovinar, * 21. junij 1849, Garčin, † 1. julij 1928, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Vjekoslav Klaić · Poglej več »

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Novo!!: Hrvaška in Vladarska rodbina · Poglej več »

Vladimir Prelog

Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.

Novo!!: Hrvaška in Vladimir Prelog · Poglej več »

Vladko Maček

Vladimir (Vlatko) Maček, hrvaški pravnik, publicist in politik, * 1879, † 1964.

Novo!!: Hrvaška in Vladko Maček · Poglej več »

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Novo!!: Hrvaška in Vlahi · Poglej več »

Vlaho Bukovac

Vlaho Bukovac, hrvaški slikar, * 4. julij 1855, Cavtat, Avstrijsko cesarstvo (zdaj Hrvaška), † 24. april 1922, Praga, Češkoslovaška (zdaj Češka).

Novo!!: Hrvaška in Vlaho Bukovac · Poglej več »

Vodna energija

Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.

Novo!!: Hrvaška in Vodna energija · Poglej več »

Vojna krajina

Zemljevid Vojne krajine Vojna krajina je območje v današnji Hrvaški in na južnem delu Slovenije, ki je nastalo zaradi obrambe pred Turškimi vpadi.

Novo!!: Hrvaška in Vojna krajina · Poglej več »

Vojna mornarica Združenih držav Amerike

Vojna mornarica Združenih držav Amerike (angleško US Navy) je pomorski del oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki skrbi za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, ki so zmožne zmagovati vojne, zaustaviti agresijo in vzdrževanje svobodo morij.

Novo!!: Hrvaška in Vojna mornarica Združenih držav Amerike · Poglej več »

Vojni zločin

V okviru vojne je vojni zločin v skladu z mednarodnim pravom kaznivo dejanje kršitve vojnega prava, ki ga lahko stori vojaška ali civilna oseba ali več oseb.

Novo!!: Hrvaška in Vojni zločin · Poglej več »

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Novo!!: Hrvaška in Vretenčarji · Poglej več »

Vsi sveti

Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.

Novo!!: Hrvaška in Vsi sveti · Poglej več »

Vukovar

Vukovar je hrvaško mesto v Slavoniji, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Vukovar · Poglej več »

Vukovarsko-sremska županija

Lega Vukovarsko-sremske županije Vukovarsko-sremska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Vukovarsko-sremska županija · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Hrvaška in Vzhod · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Novo!!: Hrvaška in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (italjansko Zara) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje hrvaške univerze ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak podrejena neposredno Rimu.

Novo!!: Hrvaška in Zadar · Poglej več »

Zadrska županija

Zadrska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Zadrska županija · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb z okoli 800.000 prebivalci (sámo naselje Zagreb jih ima nekaj več kot 700.000), je pa tudi upravno središče istoimenske županije (metropolitansko območje Zagreba z okolico šteje preko milijon ljudi), ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža (z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsoa županijo).

Novo!!: Hrvaška in Zagreb · Poglej več »

Zagrebška županija

Zagrebška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške s preko 300.000 prebivalci.

Novo!!: Hrvaška in Zagrebška županija · Poglej več »

Zahod

Vetrnica Zahod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Hrvaška in Zahod · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Novo!!: Hrvaška in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Zaprešić

Zaprešić je satelitsko mesto Zagreba na Hrvaškem, ki ima okoli 20.000 prebivalcev (mestna občina 25.000) in upravno spada v Zagrebško županijo.

Novo!!: Hrvaška in Zaprešić · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Hrvaška in Združene države Amerike · Poglej več »

Zemeljski plin

Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.

Novo!!: Hrvaška in Zemeljski plin · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 1992

Zimske olimpijske igre 1992 (uradno XVI. olimpijske zimske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Albertvillu v Franciji.

Novo!!: Hrvaška in Zimske olimpijske igre 1992 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 1994

Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem.

Novo!!: Hrvaška in Zimske olimpijske igre 1994 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 1998

Zimske olimpijske igre 1998 (uradno XVIII. olimpijske zimske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1998 v Naganu na Japonskem.

Novo!!: Hrvaška in Zimske olimpijske igre 1998 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 2002

Zimske olimpijske igre 2002 (uradno XIX. olimpijske zimske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 2002 v Salt Lake Cityu, Utah, ZDA.

Novo!!: Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2002 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 2006

Neve in Gliz Zimske olimpijske igre 2006, znane tudi kot XX.

Novo!!: Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2006 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 2010

XXI.

Novo!!: Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2010 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 2014

XXII.

Novo!!: Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2014 · Poglej več »

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Novo!!: Hrvaška in Znanstvenik · Poglej več »

Zoran Milanović

Zoran Milanović, hrvaški politik, * 30. oktober 1966, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Zoran Milanović · Poglej več »

Zrmanja (reka)

Zrmanja, reka v severni Dalmaciji.

Novo!!: Hrvaška in Zrmanja (reka) · Poglej več »

1. december

Novo!!: Hrvaška in 1. december · Poglej več »

1. januar

Novo!!: Hrvaška in 1. januar · Poglej več »

1. julij

Novo!!: Hrvaška in 1. julij · Poglej več »

1. maj

Novo!!: Hrvaška in 1. maj · Poglej več »

1. november

Novo!!: Hrvaška in 1. november · Poglej več »

10. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 10. stoletje · Poglej več »

1054

1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Hrvaška in 1054 · Poglej več »

1074

1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Hrvaška in 1074 · Poglej več »

1102

1102 (MCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Hrvaška in 1102 · Poglej več »

12. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 12. stoletje · Poglej več »

1358

1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1358 · Poglej več »

1389

1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 1389 · Poglej več »

14. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 14. stoletje · Poglej več »

1409

1409 (MCDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1409 · Poglej več »

1463

1463 (MCDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Hrvaška in 1463 · Poglej več »

1480

1480 (MCDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Hrvaška in 1480 · Poglej več »

15. avgust

15.

Novo!!: Hrvaška in 15. avgust · Poglej več »

1526

1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1526 · Poglej več »

1527

1527 (MDXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1527 · Poglej več »

16. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 16. stoletje · Poglej več »

1671

1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Hrvaška in 1671 · Poglej več »

1699

1699 (MDCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Hrvaška in 1699 · Poglej več »

17. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 17. stoletje · Poglej več »

1712

1712 (MDCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1712 · Poglej več »

1718

1718 (MDCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1718 · Poglej več »

1767

1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1767 · Poglej več »

1779

1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1779 · Poglej več »

1797

1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Hrvaška in 1797 · Poglej več »

18. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 18. stoletje · Poglej več »

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Hrvaška in 1809 · Poglej več »

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1868 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1918 · Poglej več »

1941

1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Hrvaška in 1941 · Poglej več »

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 1943 · Poglej več »

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1991 · Poglej več »

2013

2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 2013 · Poglej več »

21. maj

21.

Novo!!: Hrvaška in 21. maj · Poglej več »

22. junij

22.

Novo!!: Hrvaška in 22. junij · Poglej več »

25. december

25.

Novo!!: Hrvaška in 25. december · Poglej več »

25. junij

25.

Novo!!: Hrvaška in 25. junij · Poglej več »

26. december

26.

Novo!!: Hrvaška in 26. december · Poglej več »

29. oktober

29.

Novo!!: Hrvaška in 29. oktober · Poglej več »

300

300 (CCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 300 · Poglej več »

4. marec

Novo!!: Hrvaška in 4. marec · Poglej več »

5. avgust

Novo!!: Hrvaška in 5. avgust · Poglej več »

6. januar

Novo!!: Hrvaška in 6. januar · Poglej več »

7. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 7. stoletje · Poglej več »

8. oktober

Novo!!: Hrvaška in 8. oktober · Poglej več »

812

812 (DCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Hrvaška in 812 · Poglej več »

852

852 (DCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 852 · Poglej več »

879

879 (DCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Hrvaška in 879 · Poglej več »

9. stoletje

Novo!!: Hrvaška in 9. stoletje · Poglej več »

969

969 (CMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 969 · Poglej več »

997

997 (CMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 997 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Geografija Hrvaške, Hrvatska, Hrvaška (kraljevina), R. Hrvatska, Republika Hrvatska, Republika Hrvaška, SR Hrvatska.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti