Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Hrvaška

Index Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

308 odnosi: Aachen, Afganistan, Agnosticizem, Albanci, Aleksander I. Karadžordžević, Alpe, Amfiteater, Anžujci, Andrej Plenković, Andrej Turjaški, Ante Pavelić, AVNOJ, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Árpádovci, Šibenik, Šibensko-kninska županija, Štefan Držislav, Štefan II. (hrvaški kralj), Železna doba, Županija, Županije Hrvaške, Čakovec, Črna gora, Baška plošča, Balkan, Ban, Barbara rov, Beneška republika, Benkovac, Beograd, Berlinski kongres, Bitka na Kosovskem polju, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Sisku, Bizantinsko cesarstvo, Bjelovar, Bjelovarsko-bilogorska županija, Bošnjaki, Bolgari, Borna, Bosna in Hercegovina, Branimir (hrvaški knez), Brodsko-posavska županija, Cambridge, Cavtat, Centralna obveščevalna agencija, Cesar, Cetina, Dalmacija, ..., Daytonski sporazum, Diktatura, Dimitrij Zvonimir, Dinarsko gorovje, Dioklecijan, Donava, Drava, Država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Družina, Druga svetovna vojna, Drugo obleganje Dunaja, Dubrovniška republika, Dubrovniško-neretvanska županija, Dubrovnik, Dunajski kongres, Einhard, Evropa, Evropska unija, Fašizem, Ferdinand I. Habsburški, Fosil, Franjo Tuđman, Franki, Gospić, Goti, Gradiščanska, Grki, Habsburžani, Hrvaščina, Hrvati, Hvar, Iliri, Ilirizem, Ilirske province, Indoiranski jeziki, Industrija, Islam, Istra, Istrska županija, Italija, Italijanščina, Italijani, Ivan Zapolja, Jadransko morje, Josip Broz - Tito, Josip Jelačić, Judje, Jugoslavija, Jugoslovanska ljudska armada, Karel Veliki, Karlovška županija, Karlovec, Katolištvo, Kelti, Kmetijstvo, Knez, Knin, Kolinda Grabar-Kitarović, Koloman Ogrski, Komunizem, Koncentracijsko taborišče Jasenovac, Konstantin VII. Porfirogenet, Koprivničko-križevaška županija, Koprivnica, Korčula, Kosmati domači proizvod, Kotor, Kralj, Kraljeva vojna mornarica, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krapina, Krapinsko-zagorska županija, Krk (mesto), Krona, Kronika, Kuna (valuta), Ladislav I. Ogrski, Latinščina, Ličko-senjska županija, Lijepa naša domovino, Lika, Ljubljana, Ljudevit Posavski, Ludvik II. Jagelo, Madžarščina, Madžari, Madžarska, Marija Terezija, Medžimurska županija, Mednarodni denarni sklad, Metateza, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije, Mislav (hrvaški knez), Napoleonske vojne, NATO, Neandertalec, Neapelj, Nemčija, Nemci, Neodvisna država Hrvaška, Neolitik, Nin, Obala, Odlikovanja Republike Hrvaške, Ogrska, Organizacija združenih narodov, Osiješko-baranjska županija, Osijek, Osmansko cesarstvo, Osor, Paleolitik, Panonska nižina, Papež Janez VIII., Papež Janez X., Parlamentarna demokracija, Partizani, Pavel Karađorđević, Pazin, Peter Krešimir IV., Planet SiOL.net, Pliberk, Plitvička jezera, Požeško-slavonska županija, Požega, Hrvaška, Poreč, Predsednik Republike Hrvaške, Preseljevanje ljudstev, Primorsko-goranska županija, Prusija, Prva svetovna vojna, Pulj, Rab, Reka, Reka, Hrvaška, Republika, Rimski imperij, Rimskokatoliška cerkev, Romi, Sabor, Sava, Seznam otokov na Hrvaškem, Sigismund Luksemburški, Sisaško-moslavaška županija, Sisek, Slavonija, Slavonski Brod, Slovaščina, Slovani, Slovenci, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialistična republika Hrvaška, Socializem, Solin, Split, Splitsko-dalmatinska županija, Spodnja Panonija, Srbščina, Srbi, Srbija, Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sredozemsko morje, Sredozemsko podnebje, Sremski Karlovci, Stara Gradiška, Stari Grad, Hvar, Stjepan Radić, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč, Suverenost, Svet Evrope, Svetovna trgovinska organizacija, Teharje, Tezno, The Independent, The New York Times, Tomislav, Trdnjava, Trogir, Trpimir (hrvaški knez), Trpimirovići, Turizem, Unescova svetovna dediščina, Ustaši, Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974), Varaždin, Varaždinska županija, Varnostni svet ZN, Vazal, Velika Gorica, Vidovdanska ustava, Vinkovci, Virovitiško-podravska županija, Virovitica, Vis, Vladarska rodbina, Vladko Maček, Vlahi, Vojna krajina, Vukovar, Vukovarsko-srijemska županija, Vzhod, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zadar, Zadarska županija, Zagreb, Zagrebška županija, Zahod, Zaprešić, 1. december, 1. januar, 1. julij, 10. stoletje, 1054, 1074, 1102, 12. stoletje, 1358, 1389, 14. stoletje, 1409, 1463, 1480, 1526, 1527, 16. stoletje, 1671, 1699, 17. stoletje, 1712, 1718, 1767, 1779, 1797, 18. stoletje, 1809, 1868, 1918, 1941, 1943, 1991, 2013, 21. maj, 25. junij, 29. oktober, 300, 4. marec, 7. stoletje, 812, 852, 879, 9. stoletje, 969, 997. Razširi indeks (258 več) »

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Hrvaška in Aachen · Poglej več »

Afganistan

Islamska republika Afganistan (krajše Afganistan; perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Novo!!: Hrvaška in Afganistan · Poglej več »

Agnosticizem

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.

Novo!!: Hrvaška in Agnosticizem · Poglej več »

Albanci

evropskih državah Albanci so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Makedoniji.

Novo!!: Hrvaška in Albanci · Poglej več »

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Novo!!: Hrvaška in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Hrvaška in Alpe · Poglej več »

Amfiteater

Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Puli Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.

Novo!!: Hrvaška in Amfiteater · Poglej več »

Anžujci

Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.

Novo!!: Hrvaška in Anžujci · Poglej več »

Andrej Plenković

Andrej Plenković, hrvaški politik, * 8. april 1970, Zagreb, Hrvaška.

Novo!!: Hrvaška in Andrej Plenković · Poglej več »

Andrej Turjaški

Andrej vitez Turjaški, kranjski vojskovodja iz šumberške veje Turjačanov, * 9. april 1557, Žužemberk, † 5. september 1594, Karlovec.

Novo!!: Hrvaška in Andrej Turjaški · Poglej več »

Ante Pavelić

Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).

Novo!!: Hrvaška in Ante Pavelić · Poglej več »

AVNOJ

Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, hrvaško, bosansko, srbsko in črnogorsko Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politični organ, ki je predstavljal narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin.

Novo!!: Hrvaška in AVNOJ · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

→ Za obdobje pred letom 1804 glej Habsburška monarhija, za obdobje po letu 1867 glej Avstro-Ogrska. Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Hrvaška in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Hrvaška in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Árpádovci

Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.

Novo!!: Hrvaška in Árpádovci · Poglej več »

Šibenik

Šibenik je mesto in pristanišče v severni Dalmaciji, ki upravno spada pod Šibensko-kninsko županijo in leži nedaleč od izliva reke Krke v Šibeniški zaliv.

Novo!!: Hrvaška in Šibenik · Poglej več »

Šibensko-kninska županija

Lega Šibensko-kninske županije Šibensko-kninska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Šibensko-kninska županija · Poglej več »

Štefan Držislav

Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.

Novo!!: Hrvaška in Štefan Držislav · Poglej več »

Štefan II. (hrvaški kralj)

Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.

Novo!!: Hrvaška in Štefan II. (hrvaški kralj) · Poglej več »

Železna doba

Železna doba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Novo!!: Hrvaška in Železna doba · Poglej več »

Županija

Županija je upravno-administrativna enota enota na Madžarskem in na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Županija · Poglej več »

Županije Hrvaške

Županije Hrvaške so politično-upravne enote Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Županije Hrvaške · Poglej več »

Čakovec

Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto v severnem delu Hrvaške in sedež Medžimurske županije.

Novo!!: Hrvaška in Čakovec · Poglej več »

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo,na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Novo!!: Hrvaška in Črna gora · Poglej več »

Baška plošča

Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.

Novo!!: Hrvaška in Baška plošča · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Novo!!: Hrvaška in Balkan · Poglej več »

Ban

Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Ban · Poglej več »

Barbara rov

rov Barbara je ime opuščenega rova, ki je del rudnika Huda jama pri Laškem.

Novo!!: Hrvaška in Barbara rov · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Hrvaška in Beneška republika · Poglej več »

Benkovac

Benkovac je mesto na Hrvaškem, ki spada pod Zadarsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Benkovac · Poglej več »

Beograd

Béograd (staro slovensko Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije.

Novo!!: Hrvaška in Beograd · Poglej več »

Berlinski kongres

Anton von Werner (1881): Berlinski kongres. Na sredini so ogrski ministrski predsednik Gyula Andrássy, pruski kancler Otto von Bismark in svetovalec ruskega carja Aleksandra II. Peter Andrejevič Šuvalov. Na levi so avstro-ogrski diplomat Alajos Károlyi, ruski državni kancler Aleksander Gorčakov in britanski ministrski predsednik Benjamin Disraeli. Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil - Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije - in Osmanskega cesarstva junija in julija 1878 v Berlinu.

Novo!!: Hrvaška in Berlinski kongres · Poglej več »

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na Vidovdan 1389.

Novo!!: Hrvaška in Bitka na Kosovskem polju · Poglej več »

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Novo!!: Hrvaška in Bitka pri Mohaču · Poglej več »

Bitka pri Sisku

Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.

Novo!!: Hrvaška in Bitka pri Sisku · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Hrvaška in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bjelovar

Bjelovar je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Bjelovarsko-bilogorsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Bjelovar · Poglej več »

Bjelovarsko-bilogorska županija

Položaj Bjelovarsko-bilogorske županije v Hrvaški Bjelovarsko-bilogorska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Bjelovarsko-bilogorska županija · Poglej več »

Bošnjaki

Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.

Novo!!: Hrvaška in Bošnjaki · Poglej več »

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija in Trakije.

Novo!!: Hrvaška in Bolgari · Poglej več »

Borna

Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.

Novo!!: Hrvaška in Borna · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ.

Novo!!: Hrvaška in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Branimir (hrvaški knez)

Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.

Novo!!: Hrvaška in Branimir (hrvaški knez) · Poglej več »

Brodsko-posavska županija

Lega Brodsko-posavske županije Brodsko-posavska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Brodsko-posavska županija · Poglej več »

Cambridge

Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.

Novo!!: Hrvaška in Cambridge · Poglej več »

Cavtat

Cavtat (iz latinščine civitas, v antiki Epidaurum) je manjše mesto v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki upravno spada pod občino Konavle; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Cavtat · Poglej več »

Centralna obveščevalna agencija

Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligance Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.

Novo!!: Hrvaška in Centralna obveščevalna agencija · Poglej več »

Cesar

Cesar je imperatorski naslov.

Novo!!: Hrvaška in Cesar · Poglej več »

Cetina

Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibensko-kninske županije.

Novo!!: Hrvaška in Cetina · Poglej več »

Dalmacija

Zemljevid Hrvaške z označeno Dalmacijo Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Dalmacija · Poglej več »

Daytonski sporazum

Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.

Novo!!: Hrvaška in Daytonski sporazum · Poglej več »

Diktatura

Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.

Novo!!: Hrvaška in Diktatura · Poglej več »

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Novo!!: Hrvaška in Dimitrij Zvonimir · Poglej več »

Dinarsko gorovje

Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.

Novo!!: Hrvaška in Dinarsko gorovje · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Hrvaška in Dioklecijan · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Hrvaška in Donava · Poglej več »

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Novo!!: Hrvaška in Drava · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Hrvaška in Država · Poglej več »

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29.

Novo!!: Hrvaška in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Hrvaška in Družina · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Hrvaška in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Drugo obleganje Dunaja

Drugo obleganje Dunaja je potekalo leta 1683; pričelo se je 14. julija 1683, ko je Osmanski imperij obkolil Dunaj in končalo 11.

Novo!!: Hrvaška in Drugo obleganje Dunaja · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Novo!!: Hrvaška in Dubrovniška republika · Poglej več »

Dubrovniško-neretvanska županija

Lega Dubrovniško-neretvanske županije Zastava županije Dubrovniško-neretvanska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Dubrovniško-neretvanska županija · Poglej več »

Dubrovnik

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Dubrovnik · Poglej več »

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Novo!!: Hrvaška in Dunajski kongres · Poglej več »

Einhard

Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.

Novo!!: Hrvaška in Einhard · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Hrvaška in Evropa · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 28 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Evropska unija · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Novo!!: Hrvaška in Fašizem · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Hrvaška in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »

Fosil

Fosil ribe v kamnu Fosili so ostanki odmrlega organizma okamnelih rastlin in živali, ki so se ohranile v zemljini skorji, sedimentu ali kamenini iz starejših geoloških obdobij.

Novo!!: Hrvaška in Fosil · Poglej več »

Franjo Tuđman

‎ Franjo Tuđman, hrvaški politik, * 14. maj 1922, Veliko Trgovišće, Kraljevina SHS, † 10. december 1999, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Franjo Tuđman · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Novo!!: Hrvaška in Franki · Poglej več »

Gospić

Gospić je mesto v gorati in redko poseljeni pokrajini Liki na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Gospić · Poglej več »

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Novo!!: Hrvaška in Goti · Poglej več »

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki leži ob meji z Madžarsko.

Novo!!: Hrvaška in Gradiščanska · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Hrvaška in Grki · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Habsburžani · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Novo!!: Hrvaška in Hrvaščina · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod, ki živi predvsem v Bosni in Hercegovini (okrog 500.000).

Novo!!: Hrvaška in Hrvati · Poglej več »

Hvar

Lega otoka Hvar je hrvaški otok v srednjem Jadranu.

Novo!!: Hrvaška in Hvar · Poglej več »

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Novo!!: Hrvaška in Iliri · Poglej več »

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Novo!!: Hrvaška in Ilirizem · Poglej več »

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Novo!!: Hrvaška in Ilirske province · Poglej več »

Indoiranski jeziki

Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Hrvaška in Indoiranski jeziki · Poglej več »

Industrija

industríja je obsežna gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke.

Novo!!: Hrvaška in Industrija · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Hrvaška in Islam · Poglej več »

Istra

Istrski polotok z nekaterimi naselji Ístra (italijansko Istria) je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški na severu Jadranskega morja.

Novo!!: Hrvaška in Istra · Poglej več »

Istrska županija

Istrska županija je najzahodnejša županija Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Istrska županija · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Hrvaška in Italijanščina · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji, Švici in Sloveniji.

Novo!!: Hrvaška in Italijani · Poglej več »

Ivan Zapolja

Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22. julij 1540, Szászsebes, Transilvanija, (sedaj Sebeș Romunija).

Novo!!: Hrvaška in Ivan Zapolja · Poglej več »

Jadransko morje

Jadransko morjeSlika NASA Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško Jadransko more, italijansko Mare Adriatico) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Novo!!: Hrvaška in Jadransko morje · Poglej več »

Josip Broz - Tito

Josip Broz (partizansko ime Tito), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Novo!!: Hrvaška in Josip Broz - Tito · Poglej več »

Josip Jelačić

Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).

Novo!!: Hrvaška in Josip Jelačić · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, tudi Žídje in Žídi, kar danes velja za manj primerno) (hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Hrvaška in Judje · Poglej več »

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Novo!!: Hrvaška in Jugoslavija · Poglej več »

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Novo!!: Hrvaška in Jugoslovanska ljudska armada · Poglej več »

Karel Veliki

Karel I. ali Karel Veliki (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Hrvaška in Karel Veliki · Poglej več »

Karlovška županija

Karlovška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Karlovška županija · Poglej več »

Karlovec

Karlovac (nemško: Karlstadt ali Carlstadt, madžarsko: Károlyváros, včasih hrvaško: Marinograd) je mesto na Hrvaškem, ki je središče Karlovške županije.

Novo!!: Hrvaška in Karlovec · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Hrvaška in Katolištvo · Poglej več »

Kelti

Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Hrvaška in Kelti · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti.

Novo!!: Hrvaška in Kmetijstvo · Poglej več »

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. Fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za predstojnika večje plemenske ali ozemlje enote, pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Novo!!: Hrvaška in Knez · Poglej več »

Knin

Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibensko-kninsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Knin · Poglej več »

Kolinda Grabar-Kitarović

Kolinda Grabar - Kitarović, hrvaška političarka in diplomatka, * 29. april 1968, Reka.

Novo!!: Hrvaška in Kolinda Grabar-Kitarović · Poglej več »

Koloman Ogrski

Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.

Novo!!: Hrvaška in Koloman Ogrski · Poglej več »

Komunizem

Komunízem (lat. communis.

Novo!!: Hrvaška in Komunizem · Poglej več »

Koncentracijsko taborišče Jasenovac

Koncentracijsko taborišče Jasenovac je bilo koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno v mestu Jasenovac, ki je bilo takrat del Neodvisne države Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Koncentracijsko taborišče Jasenovac · Poglej več »

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Novo!!: Hrvaška in Konstantin VII. Porfirogenet · Poglej več »

Koprivničko-križevaška županija

Lega Koprivničko-križevaške županije Koprivničko-križevaška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Koprivničko-križevaška županija · Poglej več »

Koprivnica

Koprivnica je lahko.

Novo!!: Hrvaška in Koprivnica · Poglej več »

Korčula

Lega otoka v Jadranskem morju Korčula je s površino 279,03 km² po velikosti šesti otok med hrvaškimi otoki v Jadranskem morju.

Novo!!: Hrvaška in Korčula · Poglej več »

Kosmati domači proizvod

Kosmati domači proizvod (kratica KDP), pogosto tudi bruto domači proizvod (kratica BDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Novo!!: Hrvaška in Kosmati domači proizvod · Poglej več »

Kotor

Kotor (izvirno Котор) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Kotor.

Novo!!: Hrvaška in Kotor · Poglej več »

Kralj

Kralj je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Hrvaška in Kralj · Poglej več »

Kraljeva vojna mornarica

Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.

Novo!!: Hrvaška in Kraljeva vojna mornarica · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: Hrvaška in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Kraljevina Srbija

Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.

Novo!!: Hrvaška in Kraljevina Srbija · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Hrvaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Krapina

Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.

Novo!!: Hrvaška in Krapina · Poglej več »

Krapinsko-zagorska županija

Krapinsko-zagorska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Krapinsko-zagorska županija · Poglej več »

Krk (mesto)

Krk je mesto in pristanišče na jugozahodni obali otoka Krka, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Krk (mesto) · Poglej več »

Krona

Krona ima več pomenov.

Novo!!: Hrvaška in Krona · Poglej več »

Kronika

Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.

Novo!!: Hrvaška in Kronika · Poglej več »

Kuna (valuta)

Hrvaška kuna Kuna (krajšava HRK) je uradna denarna valuta na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Kuna (valuta) · Poglej več »

Ladislav I. Ogrski

Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.

Novo!!: Hrvaška in Ladislav I. Ogrski · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Hrvaška in Latinščina · Poglej več »

Ličko-senjska županija

Lega Ličko-senjske županije na Hrvaškem Ličko-senjska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Ličko-senjska županija · Poglej več »

Lijepa naša domovino

Lijepa naša domovino (kar pomeni Lepa naša domovina) ali krajše Lijepa naša je državna himna Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Lijepa naša domovino · Poglej več »

Lika

Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.

Novo!!: Hrvaška in Lika · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji.

Novo!!: Hrvaška in Ljubljana · Poglej več »

Ljudevit Posavski

Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.

Novo!!: Hrvaška in Ljudevit Posavski · Poglej več »

Ludvik II. Jagelo

Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Novo!!: Hrvaška in Ludvik II. Jagelo · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Hrvaška in Madžarščina · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari so ugrofinski narod, katerega pripadniki večinoma živijo na ozemlju današnje Madžarske, kjer jih po oceni iz leta 2001 živi okrog 9.416.000.

Novo!!: Hrvaška in Madžari · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Hrvaška in Madžarska · Poglej več »

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Novo!!: Hrvaška in Marija Terezija · Poglej več »

Medžimurska županija

Medžimurska županija (prekmursko Medmürska žüpanija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Medžimurska županija · Poglej več »

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad (angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.

Novo!!: Hrvaška in Mednarodni denarni sklad · Poglej več »

Metateza

Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.

Novo!!: Hrvaška in Metateza · Poglej več »

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je ministrstvo Vlade Republike Slovenije, ki je odgovorno za področje infrastrukture in s tem povezanimi področji (promet, energetika, prometna varnost).

Novo!!: Hrvaška in Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije · Poglej več »

Mislav (hrvaški knez)

Mislav ali Mojslav (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Mislavo ali kot Muisclavo), * ?, † 845, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Novo!!: Hrvaška in Mislav (hrvaški knez) · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Novo!!: Hrvaška in Napoleonske vojne · Poglej več »

NATO

Zastava NATO Organizacija severnoatlantskega sporazuma, Organizacija severnoatlantske pogodbe ali tudi Severnoatlantska pogodbena zveza (kratica Nato ali NATO;, kratica Otan ali OTAN) je mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe, ki je bila ustanovljena leta 1949.

Novo!!: Hrvaška in NATO · Poglej več »

Neandertalec

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.

Novo!!: Hrvaška in Neandertalec · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, napolitansko: Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: Hrvaška in Neapelj · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Hrvaška in Nemčija · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Hrvaška in Nemci · Poglej več »

Neodvisna država Hrvaška

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je bivša marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine, po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Novo!!: Hrvaška in Neodvisna država Hrvaška · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Novo!!: Hrvaška in Neolitik · Poglej več »

Nin

Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadarski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).

Novo!!: Hrvaška in Nin · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Novo!!: Hrvaška in Obala · Poglej več »

Odlikovanja Republike Hrvaške

Odlikovanja Republike Hrvaške Odlikovanja Republike Hrvaške podeljuje predsednik Republike Hrvaške in so po Zakonu o odlikovanjih in priznanjih Republike Hrvaške (hrvaščina: Zakon o odlikovanjima i priznanjima Republike Hrvatske) razdeljena na velerede, rede in spomenice.

Novo!!: Hrvaška in Odlikovanja Republike Hrvaške · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (Magyar Királyság, Regnum Hungariae; tudi Kraljevina Madžarska) je bivša kraljevina, ki je bila ustanovljena leta 1000 s povzdigom dotedanje ogrske kneževine v kraljevino.

Novo!!: Hrvaška in Ogrska · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

Sedež OZN v New Yorku Ženevi Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angl. United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Hrvaška in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Osiješko-baranjska županija

Lega Osiješko-baranjske županije Osiješko-baranjska županija (Osječko-baranjska županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Osiješko-baranjska županija · Poglej več »

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem, ki spada pod Osiješko-baranjsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Osijek · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmansko turško:دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Hrvaška in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Osor

Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, kjer je že manj kot 50 stalnih prebivalcev.

Novo!!: Hrvaška in Osor · Poglej več »

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Novo!!: Hrvaška in Paleolitik · Poglej več »

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Panonska nižina · Poglej več »

Papež Janez VIII.

Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Hrvaška in Papež Janez VIII. · Poglej več »

Papež Janez X.

Janez X. (Papa Joannes X.), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Borgo Tossignano (Emilija-Romanja, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † maj 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 914 do maja 928.

Novo!!: Hrvaška in Papež Janez X. · Poglej več »

Parlamentarna demokracija

Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.

Novo!!: Hrvaška in Parlamentarna demokracija · Poglej več »

Partizani

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, italijanski, jugoslovanski, slovenski partizani.

Novo!!: Hrvaška in Partizani · Poglej več »

Pavel Karađorđević

Knez Pavel Karađorđević, regent Kraljevine Jugoslavije, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 14. september 1976, Pariz, Francija.

Novo!!: Hrvaška in Pavel Karađorđević · Poglej več »

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto, ki leži na 242 mnm visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem in upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Pazin · Poglej več »

Peter Krešimir IV.

Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.

Novo!!: Hrvaška in Peter Krešimir IV. · Poglej več »

Planet SiOL.net

SiOL.net je slovenski multimedijski interaktivni spletni portal.

Novo!!: Hrvaška in Planet SiOL.net · Poglej več »

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar - svetega Florijana. Pliberk je mesto na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine.

Novo!!: Hrvaška in Pliberk · Poglej več »

Plitvička jezera

Plitvice Plitvice Slap Plitviška jezera so narodni park v Ličko-senjski županiji na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Plitvička jezera · Poglej več »

Požeško-slavonska županija

Lega Požeško-slavonske županije Požeško-slavonska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Požeško-slavonska županija · Poglej več »

Požega, Hrvaška

Požega (prej Slavonska Požega) je mesto v Požeški kotlini, na desnem bregu reke Orljave; upravno spada pod Požeško-slavonsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Požega, Hrvaška · Poglej več »

Poreč

Poreč je turistično mesto in pristanišče na zahodni obali Istre v Istrski županiji (Hrvaška).

Novo!!: Hrvaška in Poreč · Poglej več »

Predsednik Republike Hrvaške

Predsednik Republike Hrvaške je državni poglavar Republike Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Predsednik Republike Hrvaške · Poglej več »

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Novo!!: Hrvaška in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »

Primorsko-goranska županija

Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Primorsko-goranska županija · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Hrvaška in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Hrvaška in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Pulj

Rimski amfiteater v Pulju Pulj je mesto na Hrvaškem, največje mesto Istrske županije.

Novo!!: Hrvaška in Pulj · Poglej več »

Rab

Razdelitev otoka po regijah s pripadajočimi mesti Mesto Rab Italijansko fašistično koncentracijsko taborišče v Kamporju na severozahodu otoka Plaža »Livačna« na severu otoka, ob mestu Lopar Rab je otok in istoimensko naselje na Hrvaškem.

Novo!!: Hrvaška in Rab · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Hrvaška in Reka · Poglej več »

Reka, Hrvaška

Reka (arhaično nemško St. Veit am Pflaum, Sankt Veit am Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem in največje pristanišče v državi.

Novo!!: Hrvaška in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Novo!!: Hrvaška in Republika · Poglej več »

Rimski imperij

Rímski impêrij (tudi Rimsko cesarstvo) označuje starorimsko civilizacijo v stoletjih, ki so sledila reorganizaciji pod vodstvom cesarja Avgusta.

Novo!!: Hrvaška in Rimski imperij · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Hrvaška in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Romi

Romska zastava Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah: Romunija, Slovaška, Grčija, Turčija, Madžarska, Španija, Italija, Francija, Nemčija, Avstrija, Slovenija, to je v večini evropskih držav.

Novo!!: Hrvaška in Romi · Poglej več »

Sabor

120px Hrvatski Sabor je hrvaški parlament.

Novo!!: Hrvaška in Sabor · Poglej več »

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Novo!!: Hrvaška in Sava · Poglej več »

Seznam otokov na Hrvaškem

Seznam otokov hrvaškega Jadrana, urejen po površini.

Novo!!: Hrvaška in Seznam otokov na Hrvaškem · Poglej več »

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Novo!!: Hrvaška in Sigismund Luksemburški · Poglej več »

Sisaško-moslavaška županija

Lega Sisaško-moslavaške županije Sisaško-moslavaška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Sisaško-moslavaška županija · Poglej več »

Sisek

Kolpo, eden od simbolov mesta Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.

Novo!!: Hrvaška in Sisek · Poglej več »

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Novo!!: Hrvaška in Slavonija · Poglej več »

Slavonski Brod

Slavonski Brod je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Brodsko-posavsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Slavonski Brod · Poglej več »

Slovaščina

Slováščina je zahodnoslovanski jezik.

Novo!!: Hrvaška in Slovaščina · Poglej več »

Slovani

Slovanski svet Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni, Slaveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Novo!!: Hrvaška in Slovani · Poglej več »

Slovenci

Zastava slovenskega naroda Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,06 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Hrvaška in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Hrvaška in Slovenija · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Hrvaška in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Socialistična republika Hrvaška

Socialistična republika Hrvaška je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Novo!!: Hrvaška in Socialistična republika Hrvaška · Poglej več »

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje družbeno ureditev, organizirano na podlagi ekonomske dominacije države, ki teoretično ne omogoča izkoriščanja med družbenimi razredi.

Novo!!: Hrvaška in Socializem · Poglej več »

Solin

Solin, (antična Salona) je industrijsko mesto v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Novo!!: Hrvaška in Solin · Poglej več »

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in hkrati tudi glavno mesto Splitsko-dalmacijske županije.

Novo!!: Hrvaška in Split · Poglej več »

Splitsko-dalmatinska županija

Lega Splitsko-dalmatinske županije Splitsko-dalmatinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Splitsko-dalmatinska županija · Poglej več »

Spodnja Panonija

Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.

Novo!!: Hrvaška in Spodnja Panonija · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (српски) je južnoslovanski jezik.

Novo!!: Hrvaška in Srbščina · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi na v bivši jugoslovanski republiki Makedoniji in Sloveniji.

Novo!!: Hrvaška in Srbi · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je kontinentalna država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in tudi v srednji Evropi(Panonska nižina).

Novo!!: Hrvaška in Srbija · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa Politični zemljevid držav Srednje Evrope v letu 2004 Srednja Evropa je geografski, zgodovinski, politični in etnografski pojem, s katerim se označuje države med Vzhodno in Zahodno Evropo.

Novo!!: Hrvaška in Srednja Evropa · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Hrvaška in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srednjeevropski poletni čas, angleško Central European Summer Time (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Hrvaška in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Hrvaška in Sredozemsko morje · Poglej več »

Sredozemsko podnebje

Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.

Novo!!: Hrvaška in Sredozemsko podnebje · Poglej več »

Sremski Karlovci

Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je naselje v Srbiji, ki je središče (in edino naselje) istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.

Novo!!: Hrvaška in Sremski Karlovci · Poglej več »

Stara Gradiška

Stara Gradiška je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Stara Gradiška Brodsko-posavske županije.

Novo!!: Hrvaška in Stara Gradiška · Poglej več »

Stari Grad, Hvar

Stari grad (italijansko Cittavecchia) je mesto, letovišče in pristanišče na hrvaškem otoku Hvaru v Splitsko-dalmatinski županiji.

Novo!!: Hrvaška in Stari Grad, Hvar · Poglej več »

Stjepan Radić

Stjepan Radić, hrvaški politik, * 11. junij, 1871, Trebarjevo Desno pri Sisku, † 8. avgust, 1928, Zagreb.

Novo!!: Hrvaška in Stjepan Radić · Poglej več »

Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč

Stolnica Marijinega vnebovzetja, znana tudi kot Evfrazijeva bazilika, je stolnica Škofije Poreč-Pulj in bazilika, ki se naheja v Poreču.

Novo!!: Hrvaška in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč · Poglej več »

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Novo!!: Hrvaška in Suverenost · Poglej več »

Svet Evrope

Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.

Novo!!: Hrvaška in Svet Evrope · Poglej več »

Svetovna trgovinska organizacija

Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica).

Novo!!: Hrvaška in Svetovna trgovinska organizacija · Poglej več »

Teharje

Téharje so naselje pri Celju, kjer je sedež istoimenske krajevne skupnosti, del mestne občine Celje.

Novo!!: Hrvaška in Teharje · Poglej več »

Tezno

Tezno je mestna četrt in jugovzhodni predel Maribora.

Novo!!: Hrvaška in Tezno · Poglej več »

The Independent

The Independent je britanski časopis, katerega izdaja podjetja Independent Print Limited; slednje je od leta 2010 v lasti bivšega častnika KGB Aleksandra Lebedova.

Novo!!: Hrvaška in The Independent · Poglej več »

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Novo!!: Hrvaška in The New York Times · Poglej več »

Tomislav

Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.

Novo!!: Hrvaška in Tomislav · Poglej več »

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Novo!!: Hrvaška in Trdnjava · Poglej več »

Trogir

grb mesta Trogir Trogir (dalmatinsko: Tragur) je dalmatinsko mestece in pristanišče na Hrvaškem, v Splitsko-dalmatinski županiji.

Novo!!: Hrvaška in Trogir · Poglej več »

Trpimir (hrvaški knez)

Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Novo!!: Hrvaška in Trpimir (hrvaški knez) · Poglej več »

Trpimirovići

Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.

Novo!!: Hrvaška in Trpimirovići · Poglej več »

Turizem

Angleži v Campagni (Carl Spitzweg, okoli 1845) thumb Szczecin, kulturni center z hotelsko opremo in transportnim vozliščem (pristanišče, letališče, železnica in avtocesta); Poljska Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Novo!!: Hrvaška in Turizem · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, ki so pod zaščito organizacije UNESCO bodisi kot kulturna ali pa kot naravna dediščina.

Novo!!: Hrvaška in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

Ustaši

Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.

Novo!!: Hrvaška in Ustaši · Poglej več »

Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)

Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 21. februarja 1974.

Novo!!: Hrvaška in Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974) · Poglej več »

Varaždin

Varaždin (nemško: Warasdin, madžarsko: Varasd, latinsko: Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Novo!!: Hrvaška in Varaždin · Poglej več »

Varaždinska županija

Varaždinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Varaždinska županija · Poglej več »

Varnostni svet ZN

Varnostni svet ZN je eden izmed petih glavnih organov OZN.

Novo!!: Hrvaška in Varnostni svet ZN · Poglej več »

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Novo!!: Hrvaška in Vazal · Poglej več »

Velika Gorica

Velika Gorica je mesto na Hrvaškem, ki spada pod Zagrebško županijo.

Novo!!: Hrvaška in Velika Gorica · Poglej več »

Vidovdanska ustava

Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).

Novo!!: Hrvaška in Vidovdanska ustava · Poglej več »

Vinkovci

Vinkovci so mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Vinkovci · Poglej več »

Virovitiško-podravska županija

Lega Virovitiško-podravske županije Virovitiško-podravska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Virovitiško-podravska županija · Poglej več »

Virovitica

Virovitica je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Virovitiško-podravsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Virovitica · Poglej več »

Vis

Lega otoka Naselje Komiža Naselje in zaliv Vis Vhod v Titovo špiljo Vinograd na Visu Vis je hrvaški otok v srednjem Jadranu in je s površino 90,3 km² deseti največji otok na hrvaški obali.

Novo!!: Hrvaška in Vis · Poglej več »

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Novo!!: Hrvaška in Vladarska rodbina · Poglej več »

Vladko Maček

Vladimir (Vlatko) Maček, hrvaški pravnik, publicist in politik, * 1879, † 1964.

Novo!!: Hrvaška in Vladko Maček · Poglej več »

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Novo!!: Hrvaška in Vlahi · Poglej več »

Vojna krajina

Zemljevid Vojne krajine Vojna krajina je območje v današnji Hrvaški in na južnem delu Slovenije.

Novo!!: Hrvaška in Vojna krajina · Poglej več »

Vukovar

Vukovar je hrvaško mesto v Slavoniji, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.

Novo!!: Hrvaška in Vukovar · Poglej več »

Vukovarsko-srijemska županija

Lega Vukovarsko-srijemske županije Vukovarsko-srijemska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Vukovarsko-srijemska županija · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Hrvaška in Vzhod · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Novo!!: Hrvaška in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (italjansko Zara) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji, glavno mesto Zadarske županije in sedež rimskokatoliške nadškofije.

Novo!!: Hrvaška in Zadar · Poglej več »

Zadarska županija

Lega Zadarske županije Zadarska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Zadarska županija · Poglej več »

Zagreb

Trg bana Jelačića Zagreb je glavno mesto Republike Hrvaške in središče istoimenske županije.

Novo!!: Hrvaška in Zagreb · Poglej več »

Zagrebška županija

Zagrebška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Hrvaška in Zagrebška županija · Poglej več »

Zahod

Vetrnica Zahod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Hrvaška in Zahod · Poglej več »

Zaprešić

Zaprešić je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Zaprešić Zagrebške županije.

Novo!!: Hrvaška in Zaprešić · Poglej več »

1. december

1.

Novo!!: Hrvaška in 1. december · Poglej več »

1. januar

1.

Novo!!: Hrvaška in 1. januar · Poglej več »

1. julij

1.

Novo!!: Hrvaška in 1. julij · Poglej več »

10. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.

Novo!!: Hrvaška in 10. stoletje · Poglej več »

1054

1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Hrvaška in 1054 · Poglej več »

1074

1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Hrvaška in 1074 · Poglej več »

1102

1102 (MCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Hrvaška in 1102 · Poglej več »

12. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.

Novo!!: Hrvaška in 12. stoletje · Poglej več »

1358

1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1358 · Poglej več »

1389

1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 1389 · Poglej več »

14. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.

Novo!!: Hrvaška in 14. stoletje · Poglej več »

1409

1409 (MCDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1409 · Poglej več »

1463

1463 (MCDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Hrvaška in 1463 · Poglej več »

1480

1480 (MCDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Hrvaška in 1480 · Poglej več »

1526

1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1526 · Poglej več »

1527

1527 (MDXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1527 · Poglej več »

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Novo!!: Hrvaška in 16. stoletje · Poglej več »

1671

1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Hrvaška in 1671 · Poglej več »

1699

1699 (MDCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Hrvaška in 1699 · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Hrvaška in 17. stoletje · Poglej več »

1712

1712 (MDCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1712 · Poglej več »

1718

1718 (MDCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1718 · Poglej več »

1767

1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1767 · Poglej več »

1779

1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1779 · Poglej več »

1797

1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Hrvaška in 1797 · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Hrvaška in 18. stoletje · Poglej več »

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Hrvaška in 1809 · Poglej več »

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 1868 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1918 · Poglej več »

1941

1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Hrvaška in 1941 · Poglej več »

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 1943 · Poglej več »

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 1991 · Poglej več »

2013

2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Hrvaška in 2013 · Poglej več »

21. maj

21.

Novo!!: Hrvaška in 21. maj · Poglej več »

25. junij

25.

Novo!!: Hrvaška in 25. junij · Poglej več »

29. oktober

29.

Novo!!: Hrvaška in 29. oktober · Poglej več »

300

300 (CCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Hrvaška in 300 · Poglej več »

4. marec

4.

Novo!!: Hrvaška in 4. marec · Poglej več »

7. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.

Novo!!: Hrvaška in 7. stoletje · Poglej več »

812

812 (DCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Hrvaška in 812 · Poglej več »

852

852 (DCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 852 · Poglej več »

879

879 (DCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Hrvaška in 879 · Poglej več »

9. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.

Novo!!: Hrvaška in 9. stoletje · Poglej več »

969

969 (CMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 969 · Poglej več »

997

997 (CMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Hrvaška in 997 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Geografija Hrvaške, Hrvatska, Hrvaška (kraljevina), R. Hrvatska, Republika Hrvatska, Republika Hrvaška, SR Hrvatska.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »