Kazalo
26 odnosi: Barvni naboj, Bozon, Električni naboj, Elektron, Elektronvolt, Energija, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Fizika osnovnih delcev, François Englert, Gigaelektronvolt, Hadron, Higgsovo polje, Leon Max Lederman, Masa, Osnovni delec, Peter Ware Higgs, Pospeševalnik, Proton, Sekunda, Skalarno polje, Spin, Standardni model, Standardni odklon, Supersimetrija, Veliki hadronski trkalnik, Vesolje.
- 2012 v znanosti
- Bozoni
- Fazni prehodi
- Kvantna teorija polja
- Masa
- Standardni model
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Higgsov bozon in Barvni naboj
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Higgsov bozon in Bozon
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Higgsov bozon in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Higgsov bozon in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Higgsov bozon in Elektronvolt
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Higgsov bozon in Energija
Evropska organizacija za jedrske raziskave
kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.
Poglej Higgsov bozon in Evropska organizacija za jedrske raziskave
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Higgsov bozon in Fizika osnovnih delcev
François Englert
Baron François Englert, belgijski fizik, * 6. november 1932, Etterbeek, Bruselj, Belgija.
Poglej Higgsov bozon in François Englert
Gigaelektronvolt
Gígaelektrónvolt (kratica GeV) je fizikalna enota za energijo, ki se uporablja v fiziki osnovnih delcev.
Poglej Higgsov bozon in Gigaelektronvolt
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Higgsov bozon in Hadron
Higgsovo polje
Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.
Poglej Higgsov bozon in Higgsovo polje
Leon Max Lederman
Leon Max Lederman, ameriški fizik, * 15. julij 1922, New York, New York, ZDA, † 3. oktober 2018, Rexburg, Idaho, ZDA.
Poglej Higgsov bozon in Leon Max Lederman
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Higgsov bozon in Masa
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Higgsov bozon in Osnovni delec
Peter Ware Higgs
Peter Ware Higgs, škotski fizik, * 29. maj 1929, Wallsend, Anglija.
Poglej Higgsov bozon in Peter Ware Higgs
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Higgsov bozon in Pospeševalnik
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Higgsov bozon in Proton
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Higgsov bozon in Sekunda
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Higgsov bozon in Skalarno polje
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Higgsov bozon in Spin
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Higgsov bozon in Standardni model
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Poglej Higgsov bozon in Standardni odklon
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Higgsov bozon in Supersimetrija
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Poglej Higgsov bozon in Veliki hadronski trkalnik
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Higgsov bozon in Vesolje
Glej tudi
2012 v znanosti
Bozoni
Fazni prehodi
Kvantna teorija polja
Masa
Standardni model
Prav tako znan kot Božji delec, Higgsov delec.