Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Hi

Index Hi

Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.

19 odnosi: Abeceda, Cirilica, Eulerjeva karakteristika, Grščina, Grške številke, Hi kvadrat, HTML, Jezus Kristus, Labarum, Latinica, Matematika, Mednarodna fonetična abeceda, Statistika, Stisljivost, Topologija, Unicode, X, Х, 600 (število).

Abeceda

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).

Novo!!: Hi in Abeceda · Poglej več »

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Hi in Cirilica · Poglej več »

Eulerjeva karakteristika

Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.

Novo!!: Hi in Eulerjeva karakteristika · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Hi in Grščina · Poglej več »

Grške številke

Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki.

Novo!!: Hi in Grške številke · Poglej več »

Hi kvadrat

Fantastični kriminalni roman Hi kvadrat (1975) je delo slovenskega pisatelja Dimitrija Rupla.

Novo!!: Hi in Hi kvadrat · Poglej več »

HTML

izvorne kode HTML-jezika Hyper Text Markup Language (kratica HTML) je označevalni jezik pri katerem se preko značk in atributov, izdelujejo spletne strani.

Novo!!: Hi in HTML · Poglej več »

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Novo!!: Hi in Jezus Kristus · Poglej več »

Labarum

Labarum - Simbol krščanstva, ki ga je izdelal cesar Konstantin I. Veliki. omega. Labarum (☧) (latinsko labarum - prapor) je bila vojaška standarta ali prapor, ki ga je uvedel rimski cesar Konstantin I. Veliki (vladal 306-337), in so ga nosili pred njegovo vojsko.

Novo!!: Hi in Labarum · Poglej več »

Latinica

Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.

Novo!!: Hi in Latinica · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Hi in Matematika · Poglej več »

Mednarodna fonetična abeceda

Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.

Novo!!: Hi in Mednarodna fonetična abeceda · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Hi in Statistika · Poglej več »

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Novo!!: Hi in Stisljivost · Poglej več »

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Novo!!: Hi in Topologija · Poglej več »

Unicode

Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.

Novo!!: Hi in Unicode · Poglej več »

X

X x X (iks) je črka latinske abecede.

Novo!!: Hi in X · Poglej več »

Х

Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.

Novo!!: Hi in Х · Poglej več »

600 (število)

600 (šéststó) je naravno število, za katero velja 600.

Novo!!: Hi in 600 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Hi (črka), Χ.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »