Hitreje kot brskalnik!
61 odnosi: Afrika, Akropola, Anatolija, Angleščina, Antična Šparta, Antropologija, Arabski polotok, Atene, Azija, Babilon, Bitka na Maratonskem polju, Bitka pri Platajah, Bodrum, Darej I., Delfi, Dneper, Don (reka), Donava, Egejsko morje, Egipt, Ep, Etiopija, Etnografija, Evropa, Faraon, Filozofija, Grčija, Grki, Halikarnas, Indija, Italija, Kambiz II., Karija, Kartagina (občina), Kir II., Kirena, Književnost, Krez, Kserks I., Libija, Lidija, Maraton, Grčija, Monarhija, Muza, Nil, Nupedia, Periklej, Perzija, Perzijci, Samos, ..., Severna Makedonija, Seznam perzijskih kraljev, Sicilija, Skiti, Tesalija, Turčija, Ukrajina, Zgodovina, Zgodovinar, 420 pr. n. št., 485 pr. n. št.. Razširi indeks (11 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Herodot in Afrika · Poglej več »
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Novo!!: Herodot in Akropola · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Herodot in Anatolija · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Herodot in Angleščina · Poglej več »
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Novo!!: Herodot in Antična Šparta · Poglej več »
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Novo!!: Herodot in Antropologija · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Herodot in Arabski polotok · Poglej več »
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Novo!!: Herodot in Atene · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Herodot in Azija · Poglej več »
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Novo!!: Herodot in Babilon · Poglej več »
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Novo!!: Herodot in Bitka na Maratonskem polju · Poglej več »
Bitka pri Platajah
Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.
Novo!!: Herodot in Bitka pri Platajah · Poglej več »
Bodrum
Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.
Novo!!: Herodot in Bodrum · Poglej več »
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Novo!!: Herodot in Darej I. · Poglej več »
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Novo!!: Herodot in Delfi · Poglej več »
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Novo!!: Herodot in Dneper · Poglej več »
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Novo!!: Herodot in Don (reka) · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Herodot in Donava · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Herodot in Egejsko morje · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Herodot in Egipt · Poglej več »
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Novo!!: Herodot in Ep · Poglej več »
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Novo!!: Herodot in Etiopija · Poglej več »
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Novo!!: Herodot in Etnografija · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Herodot in Evropa · Poglej več »
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Novo!!: Herodot in Faraon · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Herodot in Filozofija · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Herodot in Grčija · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Herodot in Grki · Poglej več »
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Novo!!: Herodot in Halikarnas · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Herodot in Indija · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Herodot in Italija · Poglej več »
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Novo!!: Herodot in Kambiz II. · Poglej več »
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Novo!!: Herodot in Karija · Poglej več »
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Novo!!: Herodot in Kartagina (občina) · Poglej več »
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Novo!!: Herodot in Kir II. · Poglej več »
Kirena
Kirena je bilo starogrško in pozneje rimsko mesto blizu današnjega Šahhata v Libiji.
Novo!!: Herodot in Kirena · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Herodot in Književnost · Poglej več »
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr. n. št. do okoli 546 pr. n. št..
Novo!!: Herodot in Krez · Poglej več »
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Novo!!: Herodot in Kserks I. · Poglej več »
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Novo!!: Herodot in Libija · Poglej več »
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu. Glavno mesto je bilo Sarde (Sardes) na reki Paktol, za katero so pravili, da je polna zlatega peska. V Lidiji so med prvimi začeli kovati kovance in njeno ime je postalo soznačnica za bogastvo, Sarde pa soznačnica za lepo mesto.
Novo!!: Herodot in Lidija · Poglej več »
Maraton, Grčija
Maraton (dimotiki: Μαραθώνας, Marathónas; atiškoi/ katarevusa: Μαραθών, Marathṓn) je antično grško mesto – država, danes mesto v Grčiji.
Novo!!: Herodot in Maraton, Grčija · Poglej več »
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Novo!!: Herodot in Monarhija · Poglej več »
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Novo!!: Herodot in Muza · Poglej več »
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Novo!!: Herodot in Nil · Poglej več »
Nupedia
Logotip Nupedie Nupedia je bila pretežno angleška spletna enciklopedija, ki sta jo ustanovila Jimmy Wales in Larry Sanger.
Novo!!: Herodot in Nupedia · Poglej več »
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Novo!!: Herodot in Periklej · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: Herodot in Perzija · Poglej več »
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Novo!!: Herodot in Perzijci · Poglej več »
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Novo!!: Herodot in Samos · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Herodot in Severna Makedonija · Poglej več »
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Novo!!: Herodot in Seznam perzijskih kraljev · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Herodot in Sicilija · Poglej več »
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Novo!!: Herodot in Skiti · Poglej več »
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Novo!!: Herodot in Tesalija · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Herodot in Turčija · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Herodot in Ukrajina · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Herodot in Zgodovina · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Herodot in Zgodovinar · Poglej več »
420 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. Leta: 425 pr. n. št. 424 pr. n. št. 423 pr. n. št. 422 pr. n. št. 421 pr. n. št. - 420 pr.
Novo!!: Herodot in 420 pr. n. št. · Poglej več »
485 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. Leta: 490 pr. n. št. 489 pr. n. št. 488 pr. n. št. 487 pr. n. št. 486 pr. n. št. - 485 pr.
Novo!!: Herodot in 485 pr. n. št. · Poglej več »
