Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Habsburžani

Index Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

97 odnosi: Aargau, Albreht, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Avstrijski, Albreht II. Nemški, Albreht III. Habsburški, Alzacija, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Španija, Štajerska (vojvodina), Švica, Češka, Češka (zgodovinska dežela), Belgija, Bosna in Hercegovina, Bourboni, Burgundija, Cesar, Dežela, Ernest Železni, Evropa, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Filip I. Kastiljski, Franc I. Štefan Lotarinški, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Friderik I. Habsburški, Friderik III. Habsburški, Grad, Hrvaška, Italija, Jožef I. Habsburški, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Kantoni Švice, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel II. Španski, Karel V. Habsburški, Karel VI. Habsburški, Koroška (vojvodina), Kralj, Kraljevina Sardinija, Kraljevina Sicilija, Kranjska, Ladislav Posmrtni, Leopold I. Habsburški, ..., Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Leopold III. Habsburški, Maksimilijan I. Habsburški, Maksimilijan I. Mehiški, Maksimilijan II. Habsburški, Marija Terezija, Neapelj, Neapeljsko kraljestvo, Nemčija, Nizozemska, Ogrska, Otokar, Otto von Habsburg, Portugalska, Prestol, Rudolf, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II. Avstrijski, Rudolf IV. Habsburški, Savojci, Slovenija, Spodnja Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, Vladarska rodbina, Vojvoda, Vojvodina, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Burgundija, Zgornja Avstrija, Zvezna dežela Avstrije, 10. stoletje, 11. stoletje, 1273, 13. stoletje, 1315, 1335, 1363, 1379, 14. stoletje, 1452, 15. stoletje, 16. stoletje, 1700, 1740, 1806, 1918. Razširi indeks (47 več) »

Aargau

Aargau je kanton v Švici.

Novo!!: Habsburžani in Aargau · Poglej več »

Albreht

Albreht je 1114. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 330 oseb.

Novo!!: Habsburžani in Albreht · Poglej več »

Albreht I. Habsburški

Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.

Novo!!: Habsburžani in Albreht I. Habsburški · Poglej več »

Albreht II. Avstrijski

Albreht II.

Novo!!: Habsburžani in Albreht II. Avstrijski · Poglej več »

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Novo!!: Habsburžani in Albreht II. Nemški · Poglej več »

Albreht III. Habsburški

Albreht III.

Novo!!: Habsburžani in Albreht III. Habsburški · Poglej več »

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass) je severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Novo!!: Habsburžani in Alzacija · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Habsburžani in Avstrija · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

→ Za obdobje pred letom 1804 glej Habsburška monarhija, za obdobje po letu 1867 glej Avstro-Ogrska. Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Habsburžani in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Habsburžani in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Habsburžani in Španija · Poglej več »

Štajerska (vojvodina)

Štájerska, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Habsburžani in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »

Švica

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi.

Novo!!: Habsburžani in Švica · Poglej več »

Češka

Češka (češko Česko), uradno Češka republika (češko Česká republika), je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Habsburžani in Češka · Poglej več »

Češka (zgodovinska dežela)

Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki je skupaj z Moravsko in delom Šlezije največji del današnje Češke republike.

Novo!!: Habsburžani in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: Habsburžani in Belgija · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ.

Novo!!: Habsburžani in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Bourboni

Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.

Novo!!: Habsburžani in Bourboni · Poglej več »

Burgundija

grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Novo!!: Habsburžani in Burgundija · Poglej več »

Cesar

Cesar je imperatorski naslov.

Novo!!: Habsburžani in Cesar · Poglej več »

Dežela

Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.

Novo!!: Habsburžani in Dežela · Poglej več »

Ernest Železni

Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, Vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.

Novo!!: Habsburžani in Ernest Železni · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Habsburžani in Evropa · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Habsburžani in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški

Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.

Novo!!: Habsburžani in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Ferdinand II. Habsburški

Ferdinand II.

Novo!!: Habsburžani in Ferdinand II. Habsburški · Poglej več »

Ferdinand III. Habsburški

Ferdinand III.

Novo!!: Habsburžani in Ferdinand III. Habsburški · Poglej več »

Filip I. Kastiljski

Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brügge, † 26. september 1506, Burgos, kralj Kastilije (1504).

Novo!!: Habsburžani in Filip I. Kastiljski · Poglej več »

Franc I. Štefan Lotarinški

Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).

Novo!!: Habsburžani in Franc I. Štefan Lotarinški · Poglej več »

Franc I. Habsburško-Lotarinški

Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.

Novo!!: Habsburžani in Franc I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Novo!!: Habsburžani in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Friderik I. Habsburški

Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).

Novo!!: Habsburžani in Friderik I. Habsburški · Poglej več »

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Novo!!: Habsburžani in Friderik III. Habsburški · Poglej več »

Grad

Grad Snežnik Grad Eltz, Ganerbenburg Nürnberški grad, grad svetega rimskega cesarja Grad Burghausen, s 1051 m najdaljši grad v Evropi Grad Pfalzgrafenstein pri Kaubu ob Renu (2012) ''Wawel'' v Krakovu, Poljska Marienburg, grad viteškega reda, danes Malbork, Poljska Slovanski grad Raddusch, Fliehburg Cadolzburg Benidiktinski samostan Melk ustanovljen kot grad Srednjeveški grad Schönfels Stolpi notranjega gradu trdnjave Rosenberg Trdnjava Ehrenbreitstein Grád (iz latinščine castellum) je vrsta utrjene zgradbe zgrajene v Evropi in na Bližnjem vzhodu v srednjem veku.

Novo!!: Habsburžani in Grad · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Habsburžani in Hrvaška · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Habsburžani in Italija · Poglej več »

Jožef I. Habsburški

Jožef I. (* 26.julij 1678 Dunaj; † 17.april 1711 Dunaj), kralj Ogrske (1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimsko-nemški cesar (1705).

Novo!!: Habsburžani in Jožef I. Habsburški · Poglej več »

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Novo!!: Habsburžani in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Kantoni Švice

Švica ima 26 kantonov, ki imajo status zveznih dežel federacije.

Novo!!: Habsburžani in Kantoni Švice · Poglej več »

Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.

Novo!!: Habsburžani in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Karel II. Španski

Karel II.

Novo!!: Habsburžani in Karel II. Španski · Poglej več »

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Novo!!: Habsburžani in Karel V. Habsburški · Poglej več »

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Novo!!: Habsburžani in Karel VI. Habsburški · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Grb Vojvodine Koroške Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Habsburžani in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Kralj

Kralj je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Habsburžani in Kralj · Poglej več »

Kraljevina Sardinija

Zemljevid piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.

Novo!!: Habsburžani in Kraljevina Sardinija · Poglej več »

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Novo!!: Habsburžani in Kraljevina Sicilija · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Novo!!: Habsburžani in Kranjska · Poglej več »

Ladislav Posmrtni

Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.

Novo!!: Habsburžani in Ladislav Posmrtni · Poglej več »

Leopold I. Habsburški

Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.

Novo!!: Habsburžani in Leopold I. Habsburški · Poglej več »

Leopold II. Habsburško-Lotarinški

Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.

Novo!!: Habsburžani in Leopold II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Leopold III. Habsburški

Leopold III.

Novo!!: Habsburžani in Leopold III. Habsburški · Poglej več »

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Novo!!: Habsburžani in Maksimilijan I. Habsburški · Poglej več »

Maksimilijan I. Mehiški

nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike, * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Querétaro, Mehika, ter mlajši brat cesarja Franca Jožefa.

Novo!!: Habsburžani in Maksimilijan I. Mehiški · Poglej več »

Maksimilijan II. Habsburški

Maksimilijan II.

Novo!!: Habsburžani in Maksimilijan II. Habsburški · Poglej več »

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Novo!!: Habsburžani in Marija Terezija · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, napolitansko: Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: Habsburžani in Neapelj · Poglej več »

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Novo!!: Habsburžani in Neapeljsko kraljestvo · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Habsburžani in Nemčija · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Habsburžani in Nizozemska · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (Magyar Királyság, Regnum Hungariae; tudi Kraljevina Madžarska) je bivša kraljevina, ki je bila ustanovljena leta 1000 s povzdigom dotedanje ogrske kneževine v kraljevino.

Novo!!: Habsburžani in Ogrska · Poglej več »

Otokar

Otokar je lahko.

Novo!!: Habsburžani in Otokar · Poglej več »

Otto von Habsburg

Otto von Habsburg, avstrijsko-nemški pisatelj, publicist in politik, *20. november 1912, Reichenau an der Rax, Avstro-Ogrska, † 4. julij 2011, Pöcking, Nemčija.

Novo!!: Habsburžani in Otto von Habsburg · Poglej več »

Portugalska

Portugalska je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku.

Novo!!: Habsburžani in Portugalska · Poglej več »

Prestol

Ivana IV. Prestol je uradni sedež, na katerem sedi monarh ob ceremonijah ali državniških dogodkih.

Novo!!: Habsburžani in Prestol · Poglej več »

Rudolf

Rudolf je moško osebno ime.

Novo!!: Habsburžani in Rudolf · Poglej več »

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški, nemški kralj, * 1. maj 1218, grad Limburg, † 15. julij 1291, Speyer.

Novo!!: Habsburžani in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »

Rudolf II. Avstrijski

Rudolf II., vojvoda Avstrije in Štajerske iz rodbine Habsburžanov, * 1271; † 10.

Novo!!: Habsburžani in Rudolf II. Avstrijski · Poglej več »

Rudolf IV. Habsburški

Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.

Novo!!: Habsburžani in Rudolf IV. Habsburški · Poglej več »

Savojci

Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.

Novo!!: Habsburžani in Savojci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Habsburžani in Slovenija · Poglej več »

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko) je severovzhodna, ena devetih zveznih dežel v Avstriji.

Novo!!: Habsburžani in Spodnja Avstrija · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko: Sacrum Romanum Imperium) je bila naddržavna, multinacionalna skupnost, ki je povezovala plemiče in njihove posesti s področja današnje Nemčije, Avstrije, Francije, Slovenije, Švice, Liechtensteina, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Češke in Poljske.

Novo!!: Habsburžani in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tirolska

Tirolski grb Tirolske regije (temno siva je Južna Tirolska Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, ki se od konca 1. svetovne vojne nadalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in Vzhodne Tirolske) in italijanski pokrajini Bolzano in Trento.

Novo!!: Habsburžani in Tirolska · Poglej več »

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Novo!!: Habsburžani in Vladarska rodbina · Poglej več »

Vojvoda

Vojvoda je titula suverenega vladarja celinskoevropske vojvodine.

Novo!!: Habsburžani in Vojvoda · Poglej več »

Vojvodina

Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.

Novo!!: Habsburžani in Vojvodina · Poglej več »

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Habsburžani in Vojvodina Avstrija · Poglej več »

Vojvodina Burgundija

Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.

Novo!!: Habsburžani in Vojvodina Burgundija · Poglej več »

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Novo!!: Habsburžani in Zgornja Avstrija · Poglej več »

Zvezna dežela Avstrije

Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.

Novo!!: Habsburžani in Zvezna dežela Avstrije · Poglej več »

10. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.

Novo!!: Habsburžani in 10. stoletje · Poglej več »

11. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.

Novo!!: Habsburžani in 11. stoletje · Poglej več »

1273

1273 (MCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Habsburžani in 1273 · Poglej več »

13. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.

Novo!!: Habsburžani in 13. stoletje · Poglej več »

1315

1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Habsburžani in 1315 · Poglej več »

1335

1335 (MCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Habsburžani in 1335 · Poglej več »

1363

1363 (MCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Habsburžani in 1363 · Poglej več »

1379

1379 (MCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Habsburžani in 1379 · Poglej več »

14. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.

Novo!!: Habsburžani in 14. stoletje · Poglej več »

1452

1452 (MCDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Habsburžani in 1452 · Poglej več »

15. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.

Novo!!: Habsburžani in 15. stoletje · Poglej več »

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Novo!!: Habsburžani in 16. stoletje · Poglej več »

1700

1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.

Novo!!: Habsburžani in 1700 · Poglej več »

1740

1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Habsburžani in 1740 · Poglej več »

1806

1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Habsburžani in 1806 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Habsburžani in 1918 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Habsburg.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »