Kazalo
17 odnosi: ArabšÄina, Asterizem, Bayerjevo poimenovanje, Epoha (astronomija), Eridan, Hertzsprung-Russllov diagram, Jedrsko zlivanje, KitajšÄina, Mednarodna astronomska zveza, Navidezni sij, Paralaksa, RdeÄa orjakinja, SIMBAD, SonÄev polmer, SonÄeva masa, Spektralni razred, Zvezda orjakinja.
ArabšÄina
ArábšÄina je semitski jezik, soroden hebrejšÄini in aramejšÄini.
Poglej Tau2 Eridana in ArabšÄina
Asterizem
Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major''). Asterizem je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo znaÄilno obliko in ime, a ni uradno ozvezdje glede na razmejitve neba po doloÄilih Mednarodne astronomske zveze.
Poglej Tau2 Eridana in Asterizem
Bayerjevo poimenovanje
Orionovo meglico, kjer so vidne tako grške kot tudi latiniÄne Ärke. Bayerjevo poimenovanje je zvezdno poimenovanje, kjer je vsaka posamezna zvezda doloÄena samo z eno grško ali latiniÄno Ärko, ki ji sledi latinsko ime pripadajoÄega ozvezdja v rodilniku.
Poglej Tau2 Eridana in Bayerjevo poimenovanje
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Tau2 Eridana in Epoha (astronomija)
Eridan
Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.
Poglej Tau2 Eridana in Eridan
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Tau2 Eridana in Hertzsprung-Russllov diagram
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Tau2 Eridana in Jedrsko zlivanje
KitajšÄina
KitajšÄina (oz.) je jezik oz.
Poglej Tau2 Eridana in KitajšÄina
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Tau2 Eridana in Mednarodna astronomska zveza
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Tau2 Eridana in Navidezni sij
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Tau2 Eridana in Paralaksa
RdeÄa orjakinja
Mira RdéÄa orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) veÄ kot približno +0,7m.
Poglej Tau2 Eridana in RdeÄa orjakinja
SIMBAD
Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven OsonÄja.
Poglej Tau2 Eridana in SIMBAD
SonÄev polmer
SónÄev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in veÄjih astronomskih teles.
Poglej Tau2 Eridana in SonÄev polmer
SonÄeva masa
SónÄeva mása (oznaka mā) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in raÄunanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Tau2 Eridana in SonÄeva masa
Spektralni razred
Kot spektralni razred oznaÄujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemiÄni sestavi.
Poglej Tau2 Eridana in Spektralni razred
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s SonÄevim premerom veliko veÄja, vendar tudi veliko redkejša (tisoÄkrat manj gostejša kot Zemljino ozraÄje ob morski gladini).
Poglej Tau2 Eridana in Zvezda orjakinja
Prav tako znan kot 2 Eri, Angetenar, BDā21Ā° 509, HD 17824, HIP 13288, HR 850, SAO 168094, Tau2 Eri.