Kazalo
48 odnosi: Ahmed I., Alba Iulia, Albrecht von Wallenstein, Šlezija, Štefan Bočkaj, Banska Bistrica, Bitka na Beli gori, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislava, Cluj-Napoca, Deželni stanovi, Drégelypalánk, Dunaj, Ferdinand II. Habsburški, Gustav II. Adolf, Habsburžani, Huni, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Jurij I. Rakoczi, Kalvinizem, Katoliška liga, Kneževina Transilvanija, Košice, Komitat, Matija Habsburški, Morava (reka), Opole, Osmansko cesarstvo, Prešovski okraj, Protestantizem, Razsvetljeni absolutizem, Republika Nizozemska, Rudolf II. Habsburški, Saška (volilna kneževina), Sibiu, Sigismund Báthory, Spodnja Saška, Târgu Mureș, Transilvanija, Trnava, Visoka porta, Vlaška, Vladislav IV. Poljski, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, Zgornja Avstrija, 15. november, 1580, 1629.
Ahmed I.
Ahmed I. Bahti, 14.
Poglej Gabriel Bethlen in Ahmed I.
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Gabriel Bethlen in Alba Iulia
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Gabriel Bethlen in Albrecht von Wallenstein
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Gabriel Bethlen in Šlezija
Štefan Bočkaj
Kip Štefana Bočkaja v Budimpešti Štefan Bočkaj (Bocskai ali Bocskay), knez Transilvanije in Ogrske leta 1605 in 1606, * 1.
Poglej Gabriel Bethlen in Štefan Bočkaj
Banska Bistrica
Banska Bistrica (znana tudi pod drugimi alternativnimi imeni) je srednje veliko mesto v osrednji Slovaški, ki leži ob reki Hron v dolgi in široki dolini, obkroženi z gorskimi verigami Nizkih Tater, Veľke Fatre in Kremniške gore.
Poglej Gabriel Bethlen in Banska Bistrica
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Gabriel Bethlen in Bitka na Beli gori
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Gabriel Bethlen in Brandenburg (volilna kneževina)
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Gabriel Bethlen in Bratislava
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.
Poglej Gabriel Bethlen in Cluj-Napoca
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Gabriel Bethlen in Deželni stanovi
Drégelypalánk
Drégelypalánk je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Balassagyarmati Županije Nógrád.
Poglej Gabriel Bethlen in Drégelypalánk
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Gabriel Bethlen in Dunaj
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Gabriel Bethlen in Ferdinand II. Habsburški
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Gabriel Bethlen in Gustav II. Adolf
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Gabriel Bethlen in Habsburžani
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Gabriel Bethlen in Huni
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Gabriel Bethlen in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Poglej Gabriel Bethlen in Jurij I. Rakoczi
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Gabriel Bethlen in Kalvinizem
Katoliška liga
Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).
Poglej Gabriel Bethlen in Katoliška liga
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Gabriel Bethlen in Kneževina Transilvanija
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Gabriel Bethlen in Košice
Komitat
Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.
Poglej Gabriel Bethlen in Komitat
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Gabriel Bethlen in Matija Habsburški
Morava (reka)
Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.
Poglej Gabriel Bethlen in Morava (reka)
Opole
Opole Opole (poljsko Opole, nemško Oppeln) je mesto v Zgornji Šleziji (Poljska).
Poglej Gabriel Bethlen in Opole
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Gabriel Bethlen in Osmansko cesarstvo
Prešovski okraj
Prešovski okraj (Prešovský kraj Пряшівський край) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške.
Poglej Gabriel Bethlen in Prešovski okraj
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Gabriel Bethlen in Protestantizem
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Poglej Gabriel Bethlen in Razsvetljeni absolutizem
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Gabriel Bethlen in Republika Nizozemska
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Gabriel Bethlen in Rudolf II. Habsburški
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Gabriel Bethlen in Saška (volilna kneževina)
Sibiu
Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.
Poglej Gabriel Bethlen in Sibiu
Sigismund Báthory
Sigismund Báthory, madžarski plemič, * 1572, † 27. marec 1613.
Poglej Gabriel Bethlen in Sigismund Báthory
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Gabriel Bethlen in Spodnja Saška
Târgu Mureș
Târgu Mureș (madžarsko Marosvásárhely, nemško Neumarkt am Mieresch, znan tudi po drugih imenih) je sedež okrožja Mureș na severnoosrednjem delu Romunije.
Poglej Gabriel Bethlen in Târgu Mureș
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Gabriel Bethlen in Transilvanija
Trnava
Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.
Poglej Gabriel Bethlen in Trnava
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Gabriel Bethlen in Visoka porta
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Gabriel Bethlen in Vlaška
Vladislav IV. Poljski
Vladislav IV.
Poglej Gabriel Bethlen in Vladislav IV. Poljski
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Gabriel Bethlen in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Gabriel Bethlen in Zgornja Avstrija
15. november
15.
Poglej Gabriel Bethlen in 15. november
1580
1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gabriel Bethlen in 1580
1629
1629 (MDCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gabriel Bethlen in 1629
Prav tako znan kot Bethlen Gábor, Gábor Bethlen.