Kazalo
63 odnosi: Ahilov slikar, Akant, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Amfora, Arhitektura, Atene, Španija, Žara, Črnofiguralni dekorativni slog, Beocija, Bron, Dorski slog, Efez, Geometrična umetnost, Gimnazij (Antična Grčija), Glina, Grška mitologija, Grško gledališče, Helenistična umetnost, Heteroseksualnost, Hidrija (posoda), Homoseksualnost, Jonski slog, Kanelura, Kapitel, Keramika, Kiliks (posoda), Kiparstvo, Korint, Korintski slog, Krater (posoda), Kreta, Kultna podoba, Lev, Lončarstvo, Lotos, Miniatura (umetnost), Olimpija, Grčija, Palestra, Palmeta, Plutarh, Preddverje, Priena, Propileje, Rdečefiguralni dekorativni slog, Satrapija, Seznam grških templjev, Sfinga, Sicilija, ... Razširi indeks (13 več) »
- Grška umetnost
Ahilov slikar
Ahilov slikar je psevdonim, ki se uporablja za starogrškega slikarja vaz, ki je živel in delal v Atiki od 460-ih do 420-ih let pr.
Poglej Starogrška umetnost in Ahilov slikar
Akant
Akant (Acanthus, L.) je rod 30 trajnih zelnatih rastlin iz družine Acanthaceae.
Poglej Starogrška umetnost in Akant
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Starogrška umetnost in Aleksander Veliki
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Starogrška umetnost in Aleksandrija
Amfora
Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.
Poglej Starogrška umetnost in Amfora
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Starogrška umetnost in Arhitektura
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Starogrška umetnost in Atene
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Starogrška umetnost in Španija
Žara
Žara (tudi urna) je vaza (posoda), pogosto s pokrovom, ki ima lahko nekoliko zožen vrat nad zaobljenim telesom in podnožje.
Poglej Starogrška umetnost in Žara
Črnofiguralni dekorativni slog
Črnofiguralni dekorativni slog, znan tudi kot slog črne figure ali keramika črne figure (grško μελανόμορφα, melanomorfa) je eden od slikarskih slogov na antičnih grških vazah.
Poglej Starogrška umetnost in Črnofiguralni dekorativni slog
Beocija
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Poglej Starogrška umetnost in Beocija
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Starogrška umetnost in Bron
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.
Poglej Starogrška umetnost in Dorski slog
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Starogrška umetnost in Efez
Geometrična umetnost
Geometrična umetnost je faza razvoja grške umetnosti, ki je ime dobila po značilnih geometrijskih vzorcih v vaznem slikarstvu.
Poglej Starogrška umetnost in Geometrična umetnost
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Starogrška umetnost in Gimnazij (Antična Grčija)
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Starogrška umetnost in Glina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Starogrška umetnost in Grška mitologija
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Starogrška umetnost in Grško gledališče
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Starogrška umetnost in Helenistična umetnost
Heteroseksualnost
Heteroseksualnost je romantična privlačnost, spolna privlačnost ali spolno vedenje med osebami nasprotnega biološkega ali družbenega spola.
Poglej Starogrška umetnost in Heteroseksualnost
Hidrija (posoda)
Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije.
Poglej Starogrška umetnost in Hidrija (posoda)
Homoseksualnost
Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.
Poglej Starogrška umetnost in Homoseksualnost
Jonski slog
Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.
Poglej Starogrška umetnost in Jonski slog
Kanelura
Kanelure na stebrih templja iz Evore (Portugalska) Kanelura ali kanelira (latinsk canna.
Poglej Starogrška umetnost in Kanelura
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Starogrška umetnost in Kapitel
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Starogrška umetnost in Keramika
Kiliks (posoda)
V lončarstvu antične Grčije je kiliks (starogrško κύλιξ, cylix) najpogostejša vrsta pivske posode za vino.
Poglej Starogrška umetnost in Kiliks (posoda)
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Starogrška umetnost in Kiparstvo
Korint
Korint (/kɔrɪnθ/; grščina: Κόρινθος, Korinthos, izgovarjava) je mesto in nekdanja občina v Korintiji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Starogrška umetnost in Korint
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Starogrška umetnost in Korintski slog
Krater (posoda)
Krater, odkrit na akropoli v Mikenah. prikazuje oborožene vojake; 1200–1100 pr. n. št., Narodni arheološki muzej Atene Krater (grško κρατήρ, kratēr, iz glagola κεράννυμι, keránnymi – 'mešati') je bila velika posoda v antični Grčiji, posebej namenjena mešanju vina in vode.
Poglej Starogrška umetnost in Krater (posoda)
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Starogrška umetnost in Kreta
Kultna podoba
V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.
Poglej Starogrška umetnost in Kultna podoba
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Poglej Starogrška umetnost in Lev
Lončarstvo
Lončarsko vreteno Lončarstvo je obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu.
Poglej Starogrška umetnost in Lončarstvo
Lotos
Lotos ali Nelumbo je vodna rastlina z velikimi, ''vodni liliji'' podobnimi cvetovi, poznana tudi pod imenom sveti lotos.
Poglej Starogrška umetnost in Lotos
Miniatura (umetnost)
Elisabeth von Brandenburg (1510–1558), Miniatura, Braunschweigisches Landesmuseum. Miniatura (iz italijanščine) ima dvojni pomen v slikarstvu.
Poglej Starogrška umetnost in Miniatura (umetnost)
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Starogrška umetnost in Olimpija, Grčija
Palestra
Olimpiji, Grčija Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji.
Poglej Starogrška umetnost in Palestra
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Poglej Starogrška umetnost in Palmeta
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Starogrška umetnost in Plutarh
Preddverje
Preddverje sodobne zgradbe Preddverje, tudi vestibul, je predsoba ali majhna avla, ki vodi v večji prostor.
Poglej Starogrška umetnost in Preddverje
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Starogrška umetnost in Priena
Propileje
Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.
Poglej Starogrška umetnost in Propileje
Rdečefiguralni dekorativni slog
Rdečefiguralni dekorativni slog je eden najpomembnejših slogov figuralnega grškega vaznega slikarstva.
Poglej Starogrška umetnost in Rdečefiguralni dekorativni slog
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Starogrška umetnost in Satrapija
Seznam grških templjev
Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.
Poglej Starogrška umetnost in Seznam grških templjev
Sfinga
Sfinga ima več pomenov.
Poglej Starogrška umetnost in Sfinga
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Starogrška umetnost in Sicilija
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Starogrška umetnost in Sirakuze
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Starogrška umetnost in Slikar
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Starogrška umetnost in Smirna
Stadion
Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.
Poglej Starogrška umetnost in Stadion
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Starogrška umetnost in Starogrška arhitektura
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Poglej Starogrška umetnost in Stoa
Strogi klasični slog
Strogi slog ali zgodnji klasični slog je prevladoval v grškem kiparstvu v obdobju okoli 490 do 450 pr.
Poglej Starogrška umetnost in Strogi klasični slog
Tanagrijske figurice
Tanagrijske figurice so v kalup ulite grške terakotne figurice iz poznega 4.
Poglej Starogrška umetnost in Tanagrijske figurice
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Starogrška umetnost in Tarz
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Starogrška umetnost in Terakota
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Starogrška umetnost in Ukrajina
Umetnost egejskih kultur
''Kikladski idol'', 2700–2300 pr. n. št., višina 27 cm, kamen, Louvre, Pariz, maskota olimpijskih iger v Atenah 2004 ''Idol z Amorga'', zgodnje kikladsko obdobje, marmor, 88, 8 x 1 7,8 x 6 cm, Karlsruhe, Nemčija Umetnost egejskih kultur je umetnost kikladske, minojske (kretske) in mikenske kulture, ki so cvetele na širšem prostoru ob Egejskem morju okoli leta 2200–1200 pr.
Poglej Starogrška umetnost in Umetnost egejskih kultur
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Starogrška umetnost in Vitruvij
Glej tudi
Grška umetnost
Prav tako znan kot Grška umetnost.