Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči

Index Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči

Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči je bila prometna pot za prevoz lesa iz gozdov Velikega bukovja, ki ležijo med Adlešiči in Tribučami do železniške postaje v Črnomlju v Beli krajini.

27 odnosi: Adlešiči, Železniška postaja Črnomelj, Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m., Železniški tir, Bela krajina, Desinec, Domači konj, Druga svetovna vojna, Gozdna železnica, Gozdne železnice na Slovenskem, Italijani, Karlovec, Kubični meter, Lahinja, Les, Lokomotiva, Oglje, Prag (železnica), Prva svetovna vojna, Rusi, Tadej Brate, Tribuče, Vojni ujetnik, 1912, 1917, 1918, 1927.

Adlešiči

Ádlešiči so obmejno naselje v Občini Črnomelj.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Adlešiči · Poglej več »

Železniška postaja Črnomelj

Železniška postaja Črnomelj je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Črnomelj.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Železniška postaja Črnomelj · Poglej več »

Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.

Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m. (državna meja) je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m. · Poglej več »

Železniški tir

Železniški tiri Železniški tir je podlaga, po kateri vozi vlak.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Železniški tir · Poglej več »

Bela krajina

Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Bela krajina · Poglej več »

Desinec

Desínec je naselje v Občini Črnomelj.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Desinec · Poglej več »

Domači konj

Konji na paši Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Domači konj · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Gozdna železnica

Žaga v Rogu Gozdna železnica je način kopenskega transporta, namenjenega predvsem za prevoz lesa iz velikih gozdnih območij do industrijskih obratov (žag), glavnih cest ali regionalnih železnic.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Gozdna železnica · Poglej več »

Gozdne železnice na Slovenskem

304x304px Gozdna železnica je oblika železniškega transporta, ki je služila predvsem za prevoz lesa iz gozdov do bližnjih žag, glavne ceste ali regionalne železnice.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Gozdne železnice na Slovenskem · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji, Švici in Sloveniji.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Italijani · Poglej več »

Karlovec

Karlovac (nemško: Karlstadt ali Carlstadt, madžarsko: Károlyváros, včasih hrvaško: Marinograd) je mesto na Hrvaškem, ki je središče Karlovške županije.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Karlovec · Poglej več »

Kubični meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m&sup3) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Kubični meter · Poglej več »

Lahinja

Reka Lahinja pri Primostku Lahinja je 33,4 km dolga reka v Beli krajini.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Lahinja · Poglej več »

Les

Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Les · Poglej več »

Lokomotiva

Lokomotíva je vozilo za vleko vagonov.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Lokomotiva · Poglej več »

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Oglje · Poglej več »

Prag (železnica)

Tirnici položeni na betonske pragove Prag je podolgovat štirikoten nosilni element, ki se uporablja za pritrjevanje tirnic.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Prag (železnica) · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Rusi · Poglej več »

Tadej Brate

Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist, * 31. marec 1947, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Tadej Brate · Poglej več »

Tribuče

Tribúče so naselje v Sloveniji, v Beli krajini.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Tribuče · Poglej več »

Vojni ujetnik

Nemški vojni ujetniki, Belgija 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in Vojni ujetnik · Poglej več »

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in 1912 · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in 1917 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in 1918 · Poglej več »

1927

1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči in 1927 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »