Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Gottlieb Franz Schneiter

Index Gottlieb Franz Schneiter

Gottlieb Franz Schneiter, švicarski inženir in podjetnik, * 1884?, Brienz, †17. julij 1958, Brienz.

21 odnosi: Škofja Loka, Švicarji, Gradec, Inženir, Kanton Bern, Kantoni Švice, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Litostroj, LTH, Podjetnik, Predor Simplon, Prva svetovna vojna, Seznam švicarskih poslovnežev, Sombotel, Vodna turbina, Winterthur, Zürich, 17. julij, 1884, 1958.

Škofja Loka

Škofja Loka je srednjeveško mesto in središče istoimenske občine.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Škofja Loka · Poglej več »

Švicarji

Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Švicarji · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Gradec · Poglej več »

Inženir

Inženír je danes strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Inženir · Poglej več »

Kanton Bern

Kanton Bern je drugi največji švicarski kanton.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Kanton Bern · Poglej več »

Kantoni Švice

Švica ima 26 kantonov, ki imajo status zveznih dežel federacije.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Kantoni Švice · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Litostroj

Nekdanje obračališče Litostroj z mestnim avtobusom Litostroj (polno ime Titovi zavodi Litostroj) je bivši poslovno-industrijski sistem, ki je razpadel leta 1991.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Litostroj · Poglej več »

LTH

LTH (Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka, d. d.) je podjetje hladilnih naprav v stečaju s sedežem v Škofji Loki.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in LTH · Poglej več »

Podjetnik

Podjétnik je lastnik podjetja, ki ga aktivno upravlja.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Podjetnik · Poglej več »

Predor Simplon

Predor Simplon je skoraj 20 kilometrski, dvocevni, dvotirni železniški predor med Švico in Italijo.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Predor Simplon · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Seznam švicarskih poslovnežev

Seznam švicarskih poslovnežev.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Seznam švicarskih poslovnežev · Poglej več »

Sombotel

Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger) je mesto na Madžarskem ter županijsko središče, ki upravno spada pod podregijo Szombathely Železne županije.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Sombotel · Poglej več »

Vodna turbina

Francisova vodna turbina za električno centralo na Grand Coulee Dam. Vódna turbína je pogonski stroj, pri katerem se potencialna energija vode pretvarja v mehansko energijo, ta pa se z električnim generatorjem pretvarja v električno energijo.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Vodna turbina · Poglej več »

Winterthur

Winterthur (latinsko: Vitudurum ali francosko: Winterthour) je mesto v Švici in drugo največje mesto po velikosti v kantonu Zürich.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Winterthur · Poglej več »

Zürich

Zürich (nemško: Zürich, italijansko: Zurigo) je največje mesto v Švici (št. prebivalstva: 366.145, leta 2004) in je tudi glavno mesto kantona Zürich.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in Zürich · Poglej več »

17. julij

17.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in 17. julij · Poglej več »

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in 1884 · Poglej več »

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Gottlieb Franz Schneiter in 1958 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »