Odpri v Google MapsKazalo
83 odnosi: Alojz Gradnik, Apnenec, Šmartno, Brda, Štajerska, Beneška republika, Ceglo, Chardonnay, Dobrovo, Dolomiti, Druga svetovna vojna, Dunaj, Dvorec, Figa, Fliš, Fortifikacija, Furlanija, Furlanska nižina, Furlanski tokaj, Golo Brdo, Brda, Gonjače, Grad, Grb, Grof, Hektar, Hruška, Idrija (reka), Italija, Jabolko, Jadransko morje, Janez Boljka, Julijske Alpe, Kaki, Karnijske Alpe, Kipar, Knez, Korada, Koroška (vojvodina), Kozarno, Kranjska, Kras, Krilni oltar, Ludvik Zorzut, Marelica, Medana, Merlot, Naselje, Neblo, Občina Brda, Oljka, Oltar, ... Razširi indeks (33 več) »
- Hribi v Italiji
Alojz Gradnik
Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec, * 3. avgust 1882, Medana v Goriških brdih, † 14. julij 1967, Ljubljana.
Poglej Goriška brda in Alojz Gradnik
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Goriška brda in Apnenec
Šmartno, Brda
Šmartno je utrjena vas v Goriških Brdih, ki upravno spada v Občino Brda.
Poglej Goriška brda in Šmartno, Brda
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Goriška brda in Štajerska
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Goriška brda in Beneška republika
Ceglo
Ceglo je naselje v Občini Brda.
Poglej Goriška brda in Ceglo
Chardonnay
Chardonnay Chardonnay (slovensko tudi bela klevna) je bela sorta vinske trte in istoimensko vino.
Poglej Goriška brda in Chardonnay
Dobrovo
Dobrovo je naselje v Občini Brda.
Poglej Goriška brda in Dobrovo
Dolomiti
Dolomiti so gorovje v severni Italiji.
Poglej Goriška brda in Dolomiti
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Goriška brda in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Goriška brda in Dunaj
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Goriška brda in Dvorec
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Poglej Goriška brda in Figa
Fliš
Poljski Flíš je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajočih se plasti peska, peščenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, na Primorskem večinoma eocenske starosti.
Poglej Goriška brda in Fliš
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Goriška brda in Fortifikacija
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Goriška brda in Furlanija
Furlanska nižina
Meretom di Capitolo Furlanska nižina (italijansko Bassa friulana, La Bassa ali Basso Friuli, furlansko Basse furlane, vzhodno-furlansko Bassa furlana) je zemljepisno območje Furlanije - Julijske krajine in Benečije opredeljena z aluvialno ravnino.
Poglej Goriška brda in Furlanska nižina
Furlanski tokaj
Furlanski tokaj, tudi točaj je bela sorta vinske trte in istoimensko vino slamnato rumene barve z zelenkastimi odsevi.
Poglej Goriška brda in Furlanski tokaj
Golo Brdo, Brda
Golo Brdo je naselje na levem bregu Idrije ob slovensko - italijanski državni meji v Občini Brda.
Poglej Goriška brda in Golo Brdo, Brda
Gonjače
Gonjače so naselje v Občini Brda.
Poglej Goriška brda in Gonjače
Grad
pa tudi.
Poglej Goriška brda in Grad
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Poglej Goriška brda in Grb
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Goriška brda in Grof
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Goriška brda in Hektar
Hruška
Hruška (znanstveno ime Pyrus communis) je do 16 m visoko drevo s pokončnimi vejami.
Poglej Goriška brda in Hruška
Idrija (reka)
Idrija (italijansko Iudrio/Judrio, furlansko Judri, narečno beneškoslovensko Juruda) je obmejna rečica, ki teče ob državni meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Goriška brda in Idrija (reka)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Goriška brda in Italija
Jabolko
Jabolko sorte zlati delišes Jabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani.
Poglej Goriška brda in Jabolko
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Goriška brda in Jadransko morje
Janez Boljka
Janez Boljka, slovenski kipar, slikar in grafik, * 21. junij 1931, Subotica, † 20. avgust 2013, Ljubljana.
Poglej Goriška brda in Janez Boljka
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Goriška brda in Julijske Alpe
Kaki
Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) je vrsta drevesa iz rodu ebenovec (Diospyros).
Poglej Goriška brda in Kaki
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Goriška brda in Karnijske Alpe
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Poglej Goriška brda in Kipar
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Goriška brda in Knez
Korada
Korada (tudi Kobalar) je hrib v Sloveniji, ob meji z Italijo.
Poglej Goriška brda in Korada
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Goriška brda in Koroška (vojvodina)
Kozarno
Kozarno je naselje v Občini Brda.
Poglej Goriška brda in Kozarno
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Goriška brda in Kranjska
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Goriška brda in Kras
Krilni oltar
Krilni oltar (tudi zložljiv oltar) ali krilni retabel je posebna oblika oltarnega nastavka, običajen v srednji Evropi, v katerem je lahko fiksno svetišče ali corpus obdan z dvema (triptih), štirimi (pentaptih) ali več (poliptih) premičnimi krili.
Poglej Goriška brda in Krilni oltar
Ludvik Zorzut
Ludvik Zorzut, slovenski pesnik, kulturni delavec in planinec ter planinski publicist, * 24. avgust 1892, Medana, † 27. april 1977, Kanal ob Soči.
Poglej Goriška brda in Ludvik Zorzut
Marelica
Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).
Poglej Goriška brda in Marelica
Medana
Medana je gručasta vas v Občini Brda.
Poglej Goriška brda in Medana
Merlot
Grozdje merlota Merlót je rdeča sorta vinske trte, ki je namenjena izdelavi različnih vin, tako je npr.
Poglej Goriška brda in Merlot
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Goriška brda in Naselje
Neblo
Neblo je naselje v Občini Brda.
Poglej Goriška brda in Neblo
Občina Brda
Občina Brda je ena izmed občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Goriška brda in Občina Brda
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Goriška brda in Oljka
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Goriška brda in Oltar
Pinot
Pinot se lahko nanaša na več vrst vinske trte in posledično, vin.
Poglej Goriška brda in Pinot
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Goriška brda in Portal
Posočje
Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.
Poglej Goriška brda in Posočje
Predela (oltar)
Predela je platforma ali stopnica na katerem stoji oltarni nastavek (predel ali pretel langobardsko.
Poglej Goriška brda in Predela (oltar)
Rado Simoniti
Rado Simoniti, slovenski skladatelj, dirigent in partizan, * 15. maj 1914, Fojana, Slovenija, † 14. maj 1981, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Goriška brda in Rado Simoniti
Rebula
Rebula je kakovostno belo vino vrste vitis vinfera.
Poglej Goriška brda in Rebula
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Goriška brda in Relief (umetnost)
Restavracija
Boris Kustodijev - ''Traktir'' (''restavracija''), 1916 Restavracija je vrsta gostilne, kjer strežejo pripravljeno hrano in pijačo (s poudarkom na hrani).
Poglej Goriška brda in Restavracija
Sabotin
Sabotin (furlansko: Mont di San Valantin) je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico oziroma Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Goriška brda in Sabotin
Sauvignon
Grozd (belega) sauvignona. Sauvignon, tudi muškatni silvanec (oz. beli sauvignion, francosko: sauvignion blanc) je bela sorta vinske trte, ki verjetno izvira iz okolice Bordeauxa (Francija).
Poglej Goriška brda in Sauvignon
Sivi pinot
Kozarec kalifornijskega sivega pinota. Sivi pinot, tudi rulandec (francosko Pinot gris) je bela sorta vinske trte in je brstna mutacija modrega pinota (modrega burgundca).
Poglej Goriška brda in Sivi pinot
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Goriška brda in Slikar
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Goriška brda in Slovenija
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Goriška brda in Soča
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Goriška brda in Soteska
Spomenik
''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v Buenos Airesu v Argentini. Primer spomenika: Tadž Mahal, Agra, Indija Spomenik ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije.
Poglej Goriška brda in Spomenik
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Goriška brda in Trg
Trnovski gozd
Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.
Poglej Goriška brda in Trnovski gozd
Vinarstvo
Goriških Brdih »Prevleka« tropin na površini rdečega vina Vinarstvo ali vinifikacija pomeni proizvodnjo vina in obsega vse postopke od izbire grozdja do ustekleničenja gotovega vina.
Poglej Goriška brda in Vinarstvo
Vinograd
Vinograd jeseni Vinograd je nasad vinske trte.
Poglej Goriška brda in Vinograd
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Poglej Goriška brda in Vinogradništvo
Vipavska dolina
Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.
Poglej Goriška brda in Vipavska dolina
Zoran Mušič
Anton Zoran Mušič, slovenski slikar, grafik in risar, *12. februar 1909, Bukovica pri Volčji Dragi ali Biljah (spodnja Vipavska dolina), Slovenija, † 25. maj 2005, Benetke, Italija.
Poglej Goriška brda in Zoran Mušič
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Goriška brda in 11. stoletje
1515
1515 (MDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Goriška brda in 1515
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Goriška brda in 17. stoletje
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Goriška brda in 1957
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Goriška brda in 1961
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Goriška brda in 1968
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Goriška brda in 1991
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Goriška brda in 1994
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Goriška brda in 20. stoletje
4. april
4.
Poglej Goriška brda in 4. april
Glej tudi
Hribi v Italiji
Prav tako znan kot Goriška Brda (vinorodni okoliš), Vinorodni okoliš Goriška Brda.