Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Hrvaška, Koprivniško-križevska županija, Naselje, Seznam naselij na Hrvaškem, Upravna delitev Hrvaške, 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2001.
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in sredozemsko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4,16 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimskokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od paleolitika (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), zveze NATO, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.
Novo!!: Gorica Miholečka in Hrvaška · Poglej več »
Koprivniško-križevska županija
Lega Koprivniško-križevske županije Koprivniško-križevska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Novo!!: Gorica Miholečka in Koprivniško-križevska županija · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Gorica Miholečka in Naselje · Poglej več »
Seznam naselij na Hrvaškem
Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.
Novo!!: Gorica Miholečka in Seznam naselij na Hrvaškem · Poglej več »
Upravna delitev Hrvaške
Hrvaška je, v skladu s hrvaško ustavo, razdeljena na enote lokalne samouprave, ki so.
Novo!!: Gorica Miholečka in Upravna delitev Hrvaške · Poglej več »
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1857 · Poglej več »
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1869 · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1880 · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1890 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1900 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1910 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1921 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1931 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1948 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1953 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1961 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1971 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1981 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 1991 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Gorica Miholečka in 2001 · Poglej več »
