Kazalo
36 odnosi: Avguštin Stegenšek, Avstrijsko cesarstvo, Ščavnica, Štajerska, Štalenska gora, Žitara vas, Barok, Benetke, Borovlje, Celovec, Cerkev (zgradba), Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Freska, Furlanija - Julijska krajina, Gradišče, Sveti Tomaž, Humin, Kapelski Vrh, Koroška (zvezna dežela), Križev pot, Oltar, Petrovče, Podjuna, Ponikva, Rokoko, Seznam italijanskih slikarjev, Slikar, Slovenski biografski leksikon, Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveta Ciril in Metod, Tomaž Fantoni, Vitanje, 1834, 19. september, 1905, 1918, 30. december.
Avguštin Stegenšek
Pobreškem pokopališču v Mariboru Avguštin Stegenšek, rimskokatoliški duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konservator in teolog, * 7. julij 1875, Tevče nad Laškim, † 26. marec 1920, Maribor.
Poglej Jakob Brollo in Avguštin Stegenšek
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Jakob Brollo in Avstrijsko cesarstvo
Ščavnica
Ščávnica je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Mure.
Poglej Jakob Brollo in Ščavnica
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Jakob Brollo in Štajerska
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Jakob Brollo in Štalenska gora
Žitara vas
Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Jakob Brollo in Žitara vas
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Jakob Brollo in Barok
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Jakob Brollo in Benetke
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Jakob Brollo in Borovlje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Jakob Brollo in Celovec
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Jakob Brollo in Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.
Poglej Jakob Brollo in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Jakob Brollo in Freska
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Jakob Brollo in Furlanija - Julijska krajina
Gradišče, Sveti Tomaž
Gradišče je naselje v Občini Sveti Tomaž.
Poglej Jakob Brollo in Gradišče, Sveti Tomaž
Humin
Humin (slov. tudi Gumin; furlansko Glemone, italijansko Gemona del Friuli, nemško Klemaun) je občina in istoimensko mesto v severovzhodnem delu Furlanije na slovensko - italijanski narodnostni meji.
Poglej Jakob Brollo in Humin
Kapelski Vrh
Kapelski Vrh je lahko.
Poglej Jakob Brollo in Kapelski Vrh
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Jakob Brollo in Koroška (zvezna dežela)
Križev pot
Krížev pót je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob.
Poglej Jakob Brollo in Križev pot
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Jakob Brollo in Oltar
Petrovče
Petrovče so naselje v Občini Žalec.
Poglej Jakob Brollo in Petrovče
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Jakob Brollo in Podjuna
Ponikva
Ponikva je urbanizirano gručasto naselje sredi Voglajnskega gričevja v Občini Šentjur.
Poglej Jakob Brollo in Ponikva
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Jakob Brollo in Rokoko
Seznam italijanskih slikarjev
Seznam italijanskih slikarjev.
Poglej Jakob Brollo in Seznam italijanskih slikarjev
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Jakob Brollo in Slikar
Slovenski biografski leksikon
Slovenski biografski leksikon (kratica SBL) je leksikon o pomembnih osebnostih, ki so oblikovale kulturo in zgodovino slovenskega naroda.
Poglej Jakob Brollo in Slovenski biografski leksikon
Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici
Stara Gora je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Poglej Jakob Brollo in Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Jakob Brollo in Sveta Ciril in Metod
Tomaž Fantoni
Tomaž Fantoni (Ettore Tommaso Fantoni), furlanski slikar, pozlatar in rezbar, * 16. december 1822 Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 31. maj 1892 Jamne pri Konjicah, tedaj Avstro-Ogrska (danes Slovenske Konjice).
Poglej Jakob Brollo in Tomaž Fantoni
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Poglej Jakob Brollo in Vitanje
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jakob Brollo in 1834
19. september
19.
Poglej Jakob Brollo in 19. september
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Jakob Brollo in 1905
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jakob Brollo in 1918
30. december
30.
Poglej Jakob Brollo in 30. december
Prav tako znan kot Giacomo Brollo, Jacobo Brollo.