Hitreje kot brskalnik!
19 odnosi: Ankara, Egejsko morje, Ilkanat, Karamanidi, Kejhusrev III., Konya, Kurdi, Mesud II., Mongoli, Osmani, Osmansko cesarstvo, Paflagonija, Sandžak, Sultanat Rum, Turčija, Turščina, Turki, Veliki vezir, Vilajet.
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Novo!!: Germijan in Ankara · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Germijan in Egejsko morje · Poglej več »
Ilkanat
Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.
Novo!!: Germijan in Ilkanat · Poglej več »
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Novo!!: Germijan in Karamanidi · Poglej več »
Kejhusrev III.
Kejhusrev III. (staro anatolsko turško كَیخُسرو سوم, Kaihosrov III) ali Gijat ad-Din Kejhusrev bin Kilič Arslan (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان, Ghiasuddin Keikhosro bin Qalj Arslan) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, * okoli 1259/1263, † 1284.
Novo!!: Germijan in Kejhusrev III. · Poglej več »
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Novo!!: Germijan in Konya · Poglej več »
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Novo!!: Germijan in Kurdi · Poglej več »
Mesud II.
Mesud II. (staro anatolsko turško مَسعود دوم, Ghiyāth ad-Dīn Mas'ūd bin Kaykāwūs, perzijsko غياث الدين مسعود بن كيكاوس, Ghiasuddin Massoud bin Kikkaus) je bil od leta 1284 do 1308 večkrat sultan Ruma.
Novo!!: Germijan in Mesud II. · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Germijan in Mongoli · Poglej več »
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Novo!!: Germijan in Osmani · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Germijan in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Novo!!: Germijan in Paflagonija · Poglej več »
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Novo!!: Germijan in Sandžak · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Germijan in Sultanat Rum · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Germijan in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Germijan in Turščina · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Germijan in Turki · Poglej več »
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Novo!!: Germijan in Veliki vezir · Poglej več »
Vilajet
Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.
Novo!!: Germijan in Vilajet · Poglej več »
