Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Galicija (Koroška)

Index Galicija (Koroška)

Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

41 odnosi: Avguštinci, Šentpavel v Labotski dolini, Šentvid ob Glini, Škocjan v Podjuni, Šmarjeta v Rožu, Žitara vas, Žrelec, Celovško polje, Celovec, Dobrač, Dobrla vas, Drava, Galicija (Španija), Grabštanj, Henrik IV. Koroški, Jezerski vrh, Jezersko, Južna Koroška (Avstrija), Karantanija, Karavanke, Koroška (vojvodina), Koroška (zvezna dežela), Koroška narečna skupina, Koroški Slovenci, Ljubelj, Obir, Oglejski patriarhat, Okraj Velikovec, Partizan, Podjuna, Podjunsko narečje, Rimsko cesarstvo, Rož, Romanje, Santiago de Compostela, Sele, Avstrija, Slovenščina, Spanheimi, Tretji rajh, Turški vpadi, Vrbsko jezero, 1942.

Avguštinci

Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Avguštinci · Poglej več »

Šentpavel v Labotski dolini

Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).

Novo!!: Galicija (Koroška) in Šentpavel v Labotski dolini · Poglej več »

Šentvid ob Glini

Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Šentvid ob Glini · Poglej več »

Škocjan v Podjuni

Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Škocjan v Podjuni · Poglej več »

Šmarjeta v Rožu

Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Šmarjeta v Rožu · Poglej več »

Žitara vas

Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Žitara vas · Poglej več »

Žrelec

Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Žrelec · Poglej več »

Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Celovško polje · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Celovec · Poglej več »

Dobrač

Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Dobrač · Poglej več »

Dobrla vas

Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Dobrla vas · Poglej več »

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Drava · Poglej več »

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Galicija (Španija) · Poglej več »

Grabštanj

Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Grabštanj · Poglej več »

Henrik IV. Koroški

Henrik IV.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Henrik IV. Koroški · Poglej več »

Jezerski vrh, Jezersko

Jezerski vrh (1218 m) je gorski prelaz in mednarodni cestni mejni prehod med Slovenijo in Avstrijo v občini Jezersko, ki je bil 20.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Jezerski vrh, Jezersko · Poglej več »

Južna Koroška (Avstrija)

Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Južna Koroška (Avstrija) · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Karantanija · Poglej več »

Karavanke

Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Karavanke · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »

Koroška narečna skupina

Koroška narečna skupina (koroščina)) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika. Govorci koroških narečij so Koroški Slovenci v avstrijskem in slovenskem delu Koroške, kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske Štajerske ob zgornji Dravski dolini, najzahodnejših predelov Gorenjske ob meji z Italijo in nekaterih vasi v italijanski Videmski pokrajini.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Koroška narečna skupina · Poglej več »

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Koroški Slovenci · Poglej več »

Ljubelj

Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Ljubelj · Poglej več »

Obir

Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).

Novo!!: Galicija (Koroška) in Obir · Poglej več »

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Oglejski patriarhat · Poglej več »

Okraj Velikovec

Okraj Velikovec (nemško Bezirk Völkermarkt) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Okraj Velikovec · Poglej več »

Partizan

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Partizan · Poglej več »

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Podjuna · Poglej več »

Podjunsko narečje

Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Podjunsko narečje · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Rož · Poglej več »

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Romanje · Poglej več »

Santiago de Compostela

Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Santiago de Compostela · Poglej več »

Sele, Avstrija

Sele so občina v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem ob meji s Slovenijo.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Sele, Avstrija · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Slovenščina · Poglej več »

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Spanheimi · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Tretji rajh · Poglej več »

Turški vpadi

Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Turški vpadi · Poglej več »

Vrbsko jezero

Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Galicija (Koroška) in Vrbsko jezero · Poglej več »

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Galicija (Koroška) in 1942 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »