Kazalo
18 odnosi: Anatomija, Bazalni ganglij, Hipokampus, Korbinian Brodmann, Lobanja, Mali možgani, Misel, Možganska skorja, Nevroglija, Nevrokirurgija, Nevron, Oko, Osrednje živčevje, Prefrontalna skorja, Siva možganovina, Sluh, Spomin, Veliki možgani.
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Veliki možgani in Anatomija
Bazalni ganglij
Bazalni gangliji ali globoka možganska jedra so skupina subkortikalnih jeder (skupki perikarionov pod možgansko skorjo) različnega izvora v možganih vretenčarjev.
Poglej Veliki možgani in Bazalni ganglij
Hipokampus
Levi hipokampus viden z lateralne strani Hipokampus je pomembna možganska struktura, vidna kot vzdolžna izboklina v spodnjem rogu stranskega ventrikla, in je del limbičnega lobusa.
Poglej Veliki možgani in Hipokampus
Korbinian Brodmann
Korbinian Brodmann, nemški nevrolog, * 17. november 1869, Liggersdorf, Nemčija, † 22. avgust 1918, München, Nemčija.
Poglej Veliki možgani in Korbinian Brodmann
Lobanja
Človeška lobanja s strani Lobanja zajema kosti glave, in sicer obraznega in možganskega predela.
Poglej Veliki možgani in Lobanja
Mali možgani
Máli možgáni ali cerebélum (cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji.
Poglej Veliki možgani in Mali možgani
Misel
Augusta Rodina Misel je višja oblika umske dejavnosti, izraz človekove zavesti, ki lahko vznikne tudi neodvisno od čutnih zaznav.
Poglej Veliki možgani in Misel
Možganska skorja
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.
Poglej Veliki možgani in Možganska skorja
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Veliki možgani in Nevroglija
Nevrokirurgija
trepanacije Nevrokirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operacijami živčevja, (velikih in malih možganov, možganskega debla, hrbtenjače, živcev).
Poglej Veliki možgani in Nevrokirurgija
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Veliki možgani in Nevron
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Veliki možgani in Oko
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Veliki možgani in Osrednje živčevje
Prefrontalna skorja
Prefrontalna skorja ali prefrontalni korteks je regija možganov pri sesalcih.
Poglej Veliki možgani in Prefrontalna skorja
Siva možganovina
Siva možganovina ali siva substanca (latinsko substantia grisea) imenujemo območja osrednjega živčevja, ki je zgrajeno pretežno iz perikarionov živčnih celic.
Poglej Veliki možgani in Siva možganovina
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Veliki možgani in Sluh
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Veliki možgani in Spomin
Veliki možgani
Veliki možgani ali cerebrum so najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka.
Poglej Veliki možgani in Veliki možgani
Prav tako znan kot Centralni reženj, Cerebrum, Frontalni reženj, Insularni reženj, Limbični reženj, Okcipitalni reženj, Osrednji reženj, Parietalni reženj, Senčni reženj, Telencefalon, Telencephalon, Temenski reženj, Temporalni reženj, Zatilni reženj, Čelni reženj.