Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Atropin, Barvilo, Fenol, Hamburg, Johann Wolfgang von Goethe, Katran, Kava, Kemija, Kofein, Kromatografija, Nemčija, Nemci, Purin, Volčja češnja, 1794, 1867, 25. marec, 8. februar.
Atropin
Atropin (po grški boginji usode Atropi) je strupen alkaloid, ki se nahaja v nekaterih vrstah rastlin iz družine razhudnikovk, zlasti v volčji češnji, po kateri je tudi imenovan (strokovno ime za volčjo češnjo je Atropa belladonna).
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Atropin · Poglej več »
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Barvilo · Poglej več »
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Fenol · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Hamburg · Poglej več »
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »
Katran
Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Katran · Poglej več »
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Kava · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Kemija · Poglej več »
Kofein
Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Kofein · Poglej več »
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Kromatografija · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Nemci · Poglej več »
Purin
Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Purin · Poglej več »
Volčja češnja
Volčja češnja (znanstveno ime Atropa belladonna) je visoka zelnata trajnica, katere listi in plodovi so zelo strupeni.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in Volčja češnja · Poglej več »
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in 1794 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in 1867 · Poglej več »
25. marec
25.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in 25. marec · Poglej več »
8. februar
8.
Novo!!: Friedlieb Ferdinand Runge in 8. februar · Poglej več »
