Odpri v Google MapsKazalo
229 odnosi: Aachen, Adalgizel, Agen, Agilolfingi, Akvitanija, Al Andaluz, Alani, Alemani, Alemanija, Alzacija, Andelotski sporazum, Anglija, Apeninski polotok, Arabci, Arbogast, Armonika, Arnulf Koroški, Auvergne, Avstrazija, Avstrija, Šelda, Švica, Češka, Belgija, Benečija, Beneluks, Berhar, Bitka pri Soissonsu (718), Bitka pri Tertryju, Bitka pri Toursu, Bitka pri Vouilléu, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bizantinski kovanci, Bizantinsko cesarstvo, Bordeaux, Bremen, Bretanja, Brunhilda Avstrazijska, Burgundija, Cahors, Cambrai, Dagobert I., Dagobert II., Dagobert III., De iure - de facto, Dedno pravo, Denarij, Ebroin, Erhinoald, Flavij Bauton, ... Razširi indeks (179 več) »
- Bivše evropske monarhije
- Bivši imperiji
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Aachen
Adalgizel
Adalgizel ali Adalgis (latinsko Adalgiselus ducis, vojvoda Adalgizel) je bil frankovski vojvoda in dvorni majordom Avstrazije, * ni znano, † ni znano.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Adalgizel
Agen
Akvedukt Pont-canal d'Agen Agen (latinsko Aginnum) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Lot-et-Garonne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Agen
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Agilolfingi
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Akvitanija
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Al Andaluz
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alani
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alemanija
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alzacija
Andelotski sporazum
Guntram in Hilderik II.; ''Grandes Chroniques de France'' Andelotski sporazum je bil sporazum, ki sta ga 28.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Andelotski sporazum
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Anglija
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Apeninski polotok
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Arabci
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Arbogast
Armonika
Sodobna armonika Thomasa Blocha Armonika, (angl.: glassharmonica) ali tudi hidrokristalofon je instrument podoben orglam, ki ga je izumil Benjamin Franklin leta 1761 in ga poimenoval harmonica po grški besedi za harmonijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Armonika
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Arnulf Koroški
Auvergne
Auvergne je lahko.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Auvergne
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Avstrazija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Avstrija
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Šelda
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Švica
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Češka
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Belgija
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Benečija
Beneluks
Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Beneluks
Berhar
Berhar je bil leta 686 in 687 dvorni majordom Nevstrije in Burgundije, * ni znano, † 688.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Berhar
Bitka pri Soissonsu (718)
Bitka pri Soissonsu leta 718 je bila zadnja velika bitka v državljanski vojni med nasledniki Pipina Herstalskega.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Soissonsu (718)
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Tertryju
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Toursu
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Vouilléu
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bizantinski kovanci
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bordeaux
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bremen
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bretanja
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Brunhilda Avstrazijska
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Burgundija
Cahors
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Cahors
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Cambrai
Dagobert I.
Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Dagobert I.
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Dagobert II.
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Dagobert III.
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Frankovsko cesarstvo in De iure - de facto
Dedno pravo
Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike - dediče in volilojemnike.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Dedno pravo
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Denarij
Ebroin
Ebroin je bil od leta 658 do 673 in 675 do svoje smrti dvorni majordom Nevstrije, * ni znano, † 681.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ebroin
Erhinoald
Erhinoald ali Erkinoald (francosko Erchenout) je leta 641 nasledil nevstrijskega majordoma Ega in leta 642 burgundskega majordoma Flaohada in bil do svoje smrti majordom obeh kraljestev, * ni znano, † 658.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Erhinoald
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Flavij Bauton
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Foederati
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Francija
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Francoski departma
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Fredegunda
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Galija
Galsvinta
Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Galsvinta
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Gaskonja
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Gepidi
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Gornja Germanija
Gotfrid Alemanski
Alemanija Gotfrid ali Gotefrid je bil od poznega 7.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Gotfrid Alemanski
Grimoald Bavarski
Grimoald ali Grimvald iz dinastije Agilolfingov je bil približno od leta 715 do svoje smrti vojvoda Bavarske, * ni znano, † 725.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grimoald Bavarski
Grimoald I.
Grimoald I. ali Grimoald Starejši (francosko Grimaud l'Ainé) je bil od leta 643 do 656 dvorni majordom Avstrazije, * 615, † 657 ali 661.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grimoald I.
Grimoald I. Beneventski
Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grimoald I. Beneventski
Guntram
Guntram, tudi Gontram, Gontran ali (sveti) Guntramnus, je bil od leta 561 do 592 merovinški kralj Burgundije, * okoli 532, Soissons, † 28. januar 592, Chalon-sur-Saône.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Guntram
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hamavi
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Haribert I.
Haribert II.
Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Haribert II.
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hildebert I.
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hildebert II.
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hildebert III.
Hildebert Posvojeni
Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hildebert Posvojeni
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hilderik I.
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hilderik II.
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hilderik III.
Hilperik Akvitanski
Hilperik Akvitanski, v nekaterih kronikah iz tistega obdobja tudi Hilderik, je bil sin Hariberta II. in nekaj časa leta 632 kralj Akvitanije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hilperik Akvitanski
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hilperik I.
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hilperik II.
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hrvaška
Hugbert Bavarski
Hugbert ali Hukbert Agilolfinški je bil od leta 724 do 736 vojvoda Bavarske, * ni znano, † 736.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hugbert Bavarski
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Iberski polotok
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Irska
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Italija
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Julijan (rimski cesar)
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Kanonsko pravo
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Kapetingi
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karel III. Debeli
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karel Martel
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karel Plešasti
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karel Veliki
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karlman
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karolinška minuskula
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karolinško cesarstvo
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karolingi
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Katolištvo
Klodion
Klodion (latinsko) je bil kralj Salijskih Frankov, prva zanesljiva zgodovinska oseba iz Merovinške dinastije, * 392/395,Barns-Graham, Peter.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klodion
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klodomer
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klodvik I.
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klodvik II.
Klodvik IV.
Pisna razsodba Klodvika IV., objavljena 28. februarja 693 Klodvik IV. (če se nekega drugega Klodvika III. šteje za uzurpatorja, je Klodvik III.) je bil sin Teoderika III. in od leta 691 do svoje smrti izključni kralj Frankov, * 682, † 695.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klodvik IV.
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klotar I.
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klotar II.
Klotar III.
Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klotar III.
Klotar IV.
Klotar IV. je bil v letih 717-718 kralj Avstrazije, * okoli 685, † 718.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klotar IV.
Konstantinova darovnica
Konstantinova darovnica je ponarejen rimski cesarski odlok, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki iz 4.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Konstantinova darovnica
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Korzika
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Krščanstvo
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Laba
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Langobardi
Lantfrid
Lantfrid, tudi Ladtfrid ali Lanfred (latinsko Lantfridus ali Lanfredus) je bil od leta 709 do smrti vojvoda Alemanov pod frankovsko suverenostjo, * ni znano, † 730.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lantfrid
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Latinščina
Lex Salica
Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lex Salica
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Loara
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lombardija
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lorena
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lotar I. Karolinški
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lotaringija
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ludvik Nemški
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ludvik Pobožni
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Luksemburg
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Madžarska
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Majordom
Maziljenje
Maziljenje je obredno dejanje polivanja dišavnega olja po glavi ali celotnem telesu osebe.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Maziljenje
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Münster
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Merovingi
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mersenski sporazum
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Metz
Mihael I. Rangab
Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mihael I. Rangab
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Moravska
Navzkrižje interesov
Navzkrižje interesov ali kolizija interesov (COI) je situacija, v kateri ima oseba ali organizacija dva ali več finančnih ali drugačnih interesov, pri čemer bi lahko en interes prevladal nad drugim.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Navzkrižje interesov
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Nemčija
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Nevstrija
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Nizozemska
Norik
Norik je lahko.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Norik
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Orléans
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Osnabrück
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ostrogotsko kraljestvo
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Oton I. Veliki
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Otoni
Paderborn
Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Paderborn
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Panonska nižina
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papeška država
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan II.
Papež Gregor III.
Gregor III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 690 Sirija (Umajadski kalifat); † 28. november 741, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Gregor III.
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Leon III.
Pariški edikt
Podpis Klotarja II.na dokumentu iz leta 625 Klotarjev edikt (latinsko Edictum Chlotarii), bolj znan kot Pariški edikt (francosko L'édit de Paris), je edikt, ki ga je 18. oktobra 614 (ali 615) objavil frankovski kralj Klotar II..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pariški edikt
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pariz
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pipin Herstalski
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pipin I. Akvitanski
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pipin Landenski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pipin Mali
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pipinidi
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pireneji
Plektruda
Plektruda Plektruda (latinsko Plectrudis, nemško Plektrud, Plechtrudis) je bila žena nevstrijskega dvornega majordoma in frankovskega vojvode Pipina Herstalskega, * ni znano, † 717.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Plektruda
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Poitiers
Pokol v Verdenu
Sachsenhain, spomenik na pokol v Verdenu pri Allerju, Nemčija Pokol v Verdenu (nemško Blutgericht von Verden) je bil pokol 4.500 ujetih Sasov oktobra 782.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pokol v Verdenu
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Provansa
Radbod Frizijski
Radbod ali Redbad je bil približno od leta 680 do svoje smrti kralj ali vojvoda Frizije in zadnji neodvisni frizijski vladar, preden je Frizija prišla pod frankovsko nadoblast, * ni znano, † 719.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Radbod Frizijski
Rado (majordom)
Rado ali Radon je bil sin svetega Avtarija in brat svetega Ouena Rouenskega in od leta 613 do 617 dvorni majordom Burgundije, * ni znano, † okoli 620.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rado (majordom)
Ragenfrid
Ragenfrid ali Raganfrid je bil majordom frankovskih kraljestev Nevstrije in Burgundije od leta 715, ko je zapolnil praznino, nastalo po smrti Pipina Heristalskega, do leta 718, ko se je Karel Martel uveljavil kot vladar celega Frankovskega kraljestva, * ni znano, † 731.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ragenfrid
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ravenski eksarhat
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Reims
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ren
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Retija
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rim
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rimska provinca
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rimsko pravo
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Romul Avgust
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rona
Saintes
Sodniška palača Saintes (saintongeais Sénte) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Saintes
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Salijski Franki
Samo (kralj)
Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Samo (kralj)
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Sasi
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Septimanija
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Seznam frankovskih kraljev
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Sigibert I.
Sigibert II.
Sigibert II. ali Sigisberg II. je bil nezakonski sin Ermenberge in kralja Teoderika II., po katerem je leta 613 nasledil kraljestvi Burgundija in Avstrazija, * 602, † 613.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Sigibert II.
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Sigibert III.
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Slovani
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Slovenija
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Soissons
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Solidus
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Soma
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Srednji vek
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Staufovci
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo
Tasilo III.
Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Tasilo III.
Teodbert Bavarski
Teodbert Bavarski ali Teodo III. iz dinastije Agilolfingov je bil v letih 711 do 716 skupaj z očetom Teodom II. in brati Grimoaldom, Tasilom in Teobaldom sovladar Bavarske in nekaj časa vojvoda vojvodine Bavarska-Salzburg, * 685, † po 716.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teodbert Bavarski
Teodebald
Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teodebald
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teodebert I.
Teodebert II.
Teodebert II. (frankovsko Thiodoberkht, francosko Thibert ali Théodebert) je bil od leta 595 do 612 kralj Avstrazije, * 585, † junij 612, Chalon-sur-Saône.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teodebert II.
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teoderik I.
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teoderik II.
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teoderik III.
Teoderik IV.
Teoderik IV.; Guillaume Rouillé, ''Promptuarii Iconum Insigniorum'' Teoderik IV. (francosko Thierry), je bil merovinški kralj Frankov, ki je vladal od leta 721 do svoje smrti leta 737, * okoli 712, † 737.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teoderik IV.
Teodoald
Teodoald ali Teodald je bil po smrti svojega starega očeta Pipina Herstalskega nekaj časa leta 714 dvorni majordom Avstrazije, * 707 ali 708, † 741 Leta 715 je plemstvo za majordoma Nevstrije razglasilo Ragenfrida, za majordoma Avstrazije pa Karla Martela.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Teodoald
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Toulouse
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Tournai
Triens
Æ Aes grave triens (107,00 g) galeje, pod njim štiri pike Triens (mn. trientes) je bil bronast kovanec Rimske republike, vreden asa ali 4 uncije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Triens
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Trier
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Turingija
Varnahar II.
Varnahar II. (francosko Warnachaire ali Garnier) je bil od leta 612 do 617 dvorni majordom Avstrazije in od leta 617 do 626 majordom Burgundije, * ni znano, † 626, 627 ali 628, Mâcon.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Varnahar II.
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vazal
Velika listina svoboščin
Magna Carta Velika listina svoboščin (ali Magna charta libertatum) je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, ki jih je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Velika listina svoboščin
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Verdunska pogodba
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vizigoti
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vzhodnofrankovska država
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Wogastisburg
481
481 (CDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 481
509
509 (DIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 509
511
511 (DXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 511
533
533 (DXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 533
548
548 (DXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 548
555
555 (DLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 555
558
558 (DLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 558
561
561 (DLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 561
629
629 (DCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 629
634
634 (DCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 634
679
679 (DCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 679
691
691 (DCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 691
741
741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 741
747
747 (DCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 747
751
751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 751
800
800 (DCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 800
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 840
843
843 (DCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 843
887
887 (DCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 887
Glej tudi
Bivše evropske monarhije
Bivši imperiji
Prav tako znan kot Frankija, Frankovska država, Frankovski imperij, Frankovsko kraljestvo, Karolinška država, Karolinški imperij, Karolinško kraljestvo.
, Foederati, Francija, Francoski departma, Fredegunda, Galija, Galsvinta, Gaskonja, Gepidi, Gornja Germanija, Gotfrid Alemanski, Grimoald Bavarski, Grimoald I., Grimoald I. Beneventski, Guntram, Hamavi, Haribert I., Haribert II., Hildebert I., Hildebert II., Hildebert III., Hildebert Posvojeni, Hilderik I., Hilderik II., Hilderik III., Hilperik Akvitanski, Hilperik I., Hilperik II., Hrvaška, Hugbert Bavarski, Iberski polotok, Irska, Italija, Julijan (rimski cesar), Kanonsko pravo, Kapetingi, Karel III. Debeli, Karel Martel, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karlman, Karolinška minuskula, Karolinško cesarstvo, Karolingi, Katolištvo, Klodion, Klodomer, Klodvik I., Klodvik II., Klodvik IV., Klotar I., Klotar II., Klotar III., Klotar IV., Konstantinova darovnica, Korzika, Krščanstvo, Laba, Langobardi, Lantfrid, Latinščina, Lex Salica, Loara, Lombardija, Lorena, Lotar I. Karolinški, Lotaringija, Ludvik Nemški, Ludvik Pobožni, Luksemburg, Madžarska, Majordom, Maziljenje, Münster, Merovingi, Mersenski sporazum, Metz, Mihael I. Rangab, Moravska, Navzkrižje interesov, Nemčija, Nevstrija, Nizozemska, Norik, Orléans, Osnabrück, Ostrogotsko kraljestvo, Oton I. Veliki, Otoni, Paderborn, Panonska nižina, Papeška država, Papež, Papež Štefan II., Papež Gregor III., Papež Leon III., Pariški edikt, Pariz, Pipin Herstalski, Pipin I. Akvitanski, Pipin Landenski, Pipin Mali, Pipinidi, Pireneji, Plektruda, Poitiers, Pokol v Verdenu, Provansa, Radbod Frizijski, Rado (majordom), Ragenfrid, Ravenski eksarhat, Reims, Ren, Retija, Rim, Rimska provinca, Rimsko pravo, Romul Avgust, Rona, Saintes, Salijski Franki, Samo (kralj), Sasi, Septimanija, Seznam frankovskih kraljev, Sigibert I., Sigibert II., Sigibert III., Slovani, Slovenija, Soissons, Solidus, Soma, Srednji vek, Staufovci, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Sveto rimsko cesarstvo, Tasilo III., Teodbert Bavarski, Teodebald, Teodebert I., Teodebert II., Teoderik I., Teoderik II., Teoderik III., Teoderik IV., Teodoald, Toulouse, Tournai, Triens, Trier, Turingija, Varnahar II., Vazal, Velika listina svoboščin, Verdunska pogodba, Vizigoti, Vojvodina Bavarska, Vzhodnofrankovska država, Wogastisburg, 481, 509, 511, 533, 548, 555, 558, 561, 629, 634, 679, 691, 741, 747, 751, 800, 840, 843, 887.