Kazalo
135 odnosi: Anžujci, Andrej II. Ogrski, Andrej III. Ogrski, Árpádovci, Đakovo, Šibenik, Štefan II. Kotromanić, Štefan II. Ogrski, Čedad, Ban, Bartol I. Krški (Frankopan), Bartol II. Krški (Frankopan), Béla III., Beneška republika, Beneški dož, Biograd na Moru, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Nikopolju, Bosiljevo, Brežice, Budim, Carrara, Cazin, Celjski grofje, Cetin, Cetina, Dalmacija, Devin, Italija, Drač, Drežnik Grad, Dubrava, Zagrebška županija, Dubrovniška republika, Dujmo II. Krški (Frankopan), Dukat, Dunajsko Novo mesto, Elizabeta Frankopanska, Elizabeta Kotromanić, Emerik Ogrski, Enrico Dandolo, Ferdinand I. Habsburški, Ferrara, Frangipani, Frankopani (rodbinsko drevo), Friderik II. Celjski, Glagolica, Goriški grofje, Grad, Habsburžani, Hrvaška, Ivan Erazem Tattenbach, ... Razširi indeks (85 več) »
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Frankopani in Anžujci
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Frankopani in Andrej II. Ogrski
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Poglej Frankopani in Andrej III. Ogrski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Frankopani in Árpádovci
Đakovo
Đakovo je mesto na Hrvaškem s skoraj 24.000 prebivalci (2021, širše upravno območje mesta; samo naselje okoli 17.000, leta 2001 še 21.000), ki upravno spada v Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Frankopani in Đakovo
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Frankopani in Šibenik
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Frankopani in Štefan II. Kotromanić
Štefan II. Ogrski
Štefan II. (II. István., Stjepan II..), hrvaški kralj (1105/1116-1131), ogrski kralj (1116-1131), * 1101, † 1. marec 1116, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Frankopani in Štefan II. Ogrski
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Frankopani in Čedad
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Frankopani in Ban
Bartol I. Krški (Frankopan)
Bartol I. Krški ali Krški grof (? — Krk, pred 5. majem 1198.), je bil hrvaški plemič, iz hrvaške plemiške rodbine Frankopanov.
Poglej Frankopani in Bartol I. Krški (Frankopan)
Bartol II. Krški (Frankopan)
Bartol II.
Poglej Frankopani in Bartol II. Krški (Frankopan)
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Frankopani in Béla III.
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Frankopani in Beneška republika
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Frankopani in Beneški dož
Biograd na Moru
Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.
Poglej Frankopani in Biograd na Moru
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Frankopani in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Frankopani in Bitka pri Nikopolju
Bosiljevo
Bosiljevo je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Bosiljevo Karlovške županije.
Poglej Frankopani in Bosiljevo
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Frankopani in Brežice
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Frankopani in Budim
Carrara
Carrara je mesto in občina v pokrajini Massa-Carrara v Toskani (Italija), znano po belem ali modro-sivem marmorju, ki ga pridobivajo v tamkajšnjih kamnolomih.
Poglej Frankopani in Carrara
Cazin
Cazin je mesto in občina v severozahodni Bosni in Hercegovini, v bližini meje s Hrvaško.
Poglej Frankopani in Cazin
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Frankopani in Celjski grofje
Cetin
za drug pomen glej Cetin (priimek)Razvaline gradu Cetin. Cetin, srednjeveški grad-trdnjava na robu Korduna..
Poglej Frankopani in Cetin
Cetina
Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.
Poglej Frankopani in Cetina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Frankopani in Dalmacija
Devin, Italija
Devín (ali) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine.
Poglej Frankopani in Devin, Italija
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Frankopani in Drač
Drežnik Grad
Drežnik Grad je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Rakovica Karlovške županije.
Poglej Frankopani in Drežnik Grad
Dubrava, Zagrebška županija
za četrt Zagreba glej Dubrava (Zagreb) Dubrava je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Dubrava Zagrebške županije.
Poglej Frankopani in Dubrava, Zagrebška županija
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Frankopani in Dubrovniška republika
Dujmo II. Krški (Frankopan)
Dujmo II.
Poglej Frankopani in Dujmo II. Krški (Frankopan)
Dukat
Mihela Stena iz leta 1400. Dukat je v osnovi beneški cekin, kasneje so se tako imenovali tudi drugi zlati in večji srebrni kovanci.
Poglej Frankopani in Dukat
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Frankopani in Dunajsko Novo mesto
Elizabeta Frankopanska
Elizabeta Frankopanska, celjska grofica, * 1373, † 1422 ali 1423, Krapina.
Poglej Frankopani in Elizabeta Frankopanska
Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.
Poglej Frankopani in Elizabeta Kotromanić
Emerik Ogrski
Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre, hrvaško: Emerik I./Mirko, slovaško: Imrich I.), ogrsko-hrvaški kralj, * 1174, Ogrsko kraljestvo, † 30. september/30. november 1204, Esztergom, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Frankopani in Emerik Ogrski
Enrico Dandolo
Enrico Dandolo, 41.
Poglej Frankopani in Enrico Dandolo
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Frankopani in Ferdinand I. Habsburški
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Frankopani in Ferrara
Frangipani
Frangipani (tudi Frangipan, Frangipane, Frangepane, Frangepani) so plemiška rodbina, ki po legendi izvira iz starorimske plemiške rodbine, ki izhaja iz Anicijev (gens Anicia).
Poglej Frankopani in Frangipani
Frankopani (rodbinsko drevo)
Rodbinsko drevo knezov Frankopanov (Frankapanov) v obdobju 1115-1671.
Poglej Frankopani in Frankopani (rodbinsko drevo)
Friderik II. Celjski
Friderik II.
Poglej Frankopani in Friderik II. Celjski
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Frankopani in Glagolica
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Frankopani in Goriški grofje
Grad
pa tudi.
Poglej Frankopani in Grad
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Frankopani in Habsburžani
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Frankopani in Hrvaška
Ivan Erazem Tattenbach
Ivan Erazem Tattenbach, * 3. februar 1631 Gradec † 1. december 1671 Gradec, graščak na Štajerskem in udeleženec v zrinjsko-frankopanski zaroti.
Poglej Frankopani in Ivan Erazem Tattenbach
Ivan Lenković
Grb Ivana Lenkoviča Ivan Lenković (*? v Liki - †1569. v Metliki), hrvaški plemič in general, poveljnik Uskokov.
Poglej Frankopani in Ivan Lenković
Ivan V. Krški
Ivan V. Frankopan ali Anž Krški (? — Senj, 29. novembra 1393.), hrvaški plemič, hrvaško-dalmatinski-slavonski ban iz hrvaške plemiške rodbine Frankopanov.
Poglej Frankopani in Ivan V. Krški
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Frankopani in Ivan Zapolja
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Frankopani in Jadransko morje
Jajce (mesto)
Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.
Poglej Frankopani in Jajce (mesto)
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Frankopani in Karel I. Ogrski
Karel III. Neapeljski
Po smrti zadnjega strica Filipa II.
Poglej Frankopani in Karel III. Neapeljski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Frankopani in Karel IV. Luksemburški
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Frankopani in Katari
Klis
Klis je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Klis v Splitsko-dalmatinski županiji.
Poglej Frankopani in Klis
Klokoč
Klokoč je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Vojnić Karlovške županije.
Poglej Frankopani in Klokoč
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Frankopani in Knez
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Frankopani in Knin
Korana (reka)
Korana je reka na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, desni pritok reke Kolpe.
Poglej Frankopani in Korana (reka)
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Poglej Frankopani in Kras (območje)
Krbavska bitka
Krbavska bitka, bitka na Krbavskem polju v Liki, 9. septembra 1493, v kateri je bosanski sandžak-beg Hadim Jakub-paša premagal hrvaško plemiško vojsko pod poveljstvom bana Emerika Derenčina.
Poglej Frankopani in Krbavska bitka
Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof I. Frankopan Brinjski ali Ozaljski (Modruš?, 1482 — Martijanec pri Ludbregu, 27. 9. 1527), je bil hrvaški plemič, iz hrvaške plemiške rodbine grofov Frankopanov.
Poglej Frankopani in Krištof I. Frankopan Brinjski
Križevci, Hrvaška
Križevci so mesto na Hrvaškem, ki upravno spada v Koprivniško-križevsko županijo.
Poglej Frankopani in Križevci, Hrvaška
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Frankopani in Krk
Krk (mesto)
Krk je navečje mesto na otoku Krku s 3.730 prebivalci (2011) in pristanišče na jugozahodni obali otoka ter sedež istoimenske mestne občine (Grad Krk) s prebivalci, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Frankopani in Krk (mesto)
Kurjakovići
Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531.
Poglej Frankopani in Kurjakovići
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Frankopani in Kvarner
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Frankopani in Leopold I. Habsburški
Lika
Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.
Poglej Frankopani in Lika
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Frankopani in Ludvik I. Ogrski
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Frankopani in Ludvik II. Jagelo
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Frankopani in Maksimilijan I. Habsburški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Frankopani in Matija Korvin
Merano
Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.
Poglej Frankopani in Merano
Modruš
Modruš je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Josipdol Karlovške županije.
Poglej Frankopani in Modruš
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Frankopani in Nürnberg
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Frankopani in Neapeljsko kraljestvo
Nelipčići
Nelipčići ali Nelipići, hrvaška srednjeveška plemiška rodbina.
Poglej Frankopani in Nelipčići
Nikola IV. Frankopan
Nikola Frankopan v hrvaškem jeziku Nikola IV. Frankopan (cca.1360 – 26. junij 1432) je bil hrvaški plemič in ban Hrvaške in Dalmacije od 1426 do 1432. Začel je kot gospodar večine severne Hrvaške kot senjski in modruški grof, kasneje pa je velik del države pridobil s posojili kralju Sigismundu v skupni vrednosti okoli 46.000 dukatov.
Poglej Frankopani in Nikola IV. Frankopan
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Frankopani in Nikola IV. Zrinski
Novi Vinodolski
Novi Vinodolski je mesto s 4.000 prebivalci in občina s statusom mesta z okoli 5.000 prebivalci, letovišče in pristanišče v Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem.
Poglej Frankopani in Novi Vinodolski
Novigrad na Dobri
Novigrad na Dobri so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Netretić Karlovške županije.
Poglej Frankopani in Novigrad na Dobri
Novigrad, Dalmacija
Novigrad (tudi Novigrad Zadarski; italijansko Novegradi) je mesto in ribiško pristanišče na južni obali Novigradskega morja, ki je središče občine Novigrad Zadrske županije.
Poglej Frankopani in Novigrad, Dalmacija
Novigrad, Istra
desno Novigrad (italijansko Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Novigrad; it. Citta` del Cittanova) s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki upravno spada v Istrsko županijo.
Poglej Frankopani in Novigrad, Istra
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Frankopani in Ogrska
Ogulin, Hrvaška
Ogulin je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.
Poglej Frankopani in Ogulin, Hrvaška
Omiš
Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Frankopani in Omiš
Omišalj
Omišalj (italijansko Castelmuschio, nemško Moschau) je turistično mesto in pristanišče na otoku Krk (Hrvaška), ki je središče občine Omišalj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Frankopani in Omišalj
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Frankopani in Osmansko cesarstvo
Osor
Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.
Poglej Frankopani in Osor
Otočac
Otočac je mesto (hrv. Grad) na Hrvaškem, ki upravno spada pod Liško-senjsko županijo.
Poglej Frankopani in Otočac
Ozalj
Ozalj je naselje z okoli 1.100 prebivalci, oziroma občina s statusom mesta na Hrvaškem s skoraj 6.000 prebivalci (leta 2001 še 8.000), ki upravno spada pod Karlovško županijo v osrednjem delu države.
Poglej Frankopani in Ozalj
Pag
Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Frankopani in Pag
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Frankopani in Palatin (naziv)
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Frankopani in Papež Evgen IV.
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Frankopani in Papež Martin V.
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Frankopani in Pazin
Požega, Hrvaška
Požega (od 1929 do 1991 uradno Slavonska Požega zaradi razlikovanja s srbsko Požego) je mesto (Grad Požega) z 22.364 prebivalci (2021; 1991 in 2001 še 28.000), ožje mestno območje pa le še okoli 17.000 (1991 do 2001 še 21.000) v Požeški kotlini na desnem bregu reke Orljave.
Poglej Frankopani in Požega, Hrvaška
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Frankopani in Postojna
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Frankopani in Praga
Rašpor
Rašpor (italijansko Raspo) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Lanišće; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Poglej Frankopani in Rašpor
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Frankopani in Rab
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Frankopani in Reka, Hrvaška
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Frankopani in Rim
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Frankopani in Senj
Severin na Kupi
Severin na Kupi so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Vrbovsko; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Frankopani in Severin na Kupi
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Frankopani in Sigismund Luksemburški
Slunj
Slunj (starohrvaško Slovin grad) je mesto in občina s statusom mesta na Hrvaškem v Karlovški županiji.
Poglej Frankopani in Slunj
Smrtna kazen
Zemljevid izvajanja smrtne kazni Legenda: '''modra''': odpravljena za vse zločine '''zelena''': odpravljena za navadne zločine '''oranžna''': odpravljena v praksi '''rdeča''': zakonita oblika kazni Cesare Beccaria, ''Dei delitti e delle pene'' Smrtna kazen je zakonsko urejen inštrument uboja zapornika kot kazen za zločin, ki v neki družbi velja za težkega.
Poglej Frankopani in Smrtna kazen
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Frankopani in Split
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Frankopani in Sveta dežela
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Frankopani in Sveto rimsko cesarstvo
Szigetvár
Szigetvár je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szigetvári Županije Baranja.
Poglej Frankopani in Szigetvár
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Frankopani in Trbiž
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Frankopani in Trogir
Trsat
Trsát je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del Reke na Hrvaškem in ga predstavlja krajevni odbor Grad Trsat.
Poglej Frankopani in Trsat
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Frankopani in Turški vpadi
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Frankopani in Ulrik II. Celjski
Uskoki
Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.
Poglej Frankopani in Uskoki
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Frankopani in Varaždin
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Frankopani in Vazal
Vinodol
Vinodol ali Vinodolska dolina je hrvaško geografsko območje v zaledju Crikvenice, obsega pa mesta od Križišća do Novega Vinodolskega, ki so z izjemo Bribirja še od časov slovanske naselitve ohranila slovanska imena.
Poglej Frankopani in Vinodol
Vinodolski zakonik
Vinodolski zakonik (1288) je najstarejše hrvaško pravno besedilo Vinodolski zakonik ali Vinodolski zakon je bil hrvaški srednjeveški zakonik s podeželske pokrajine Vinodol, ki je nastal leta 1288.
Poglej Frankopani in Vinodolski zakonik
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Frankopani in Vojna krajina
Vrbas (reka)
Vrbas (srb. Врбас) je 235 km dolga reka v zahodnem delu Bosne in Hercegovine.
Poglej Frankopani in Vrbas (reka)
Vrbnik
Vrbnik (italijansko Verbenico) je naselje na Hrvaškem na otoku Krku, ki je središče občine Vrbnik; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Frankopani in Vrbnik
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Frankopani in Zadar
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Frankopani in Zagreb
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Frankopani in Zrinski
Zvečaj
Zvečaj je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Duga Resa Karlovške županije.
Poglej Frankopani in Zvečaj
Prav tako znan kot Frankapani, Frankopan.