Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Anton Aškerc, Anton Hribar (1864), Anton Medved (1869–1910), Šmihel pri Novem mestu, Ženski svet (revija), Dom in svet, Epigram, Fran Levstik, France Prešeren, Janez Trdina, Josip Cimperman, Josip Murn - Aleksandrov, Josip Stritar, Kamnik, Književnik, Kristina Šuler, Lirika, Literarna kritika, Marja Boršnik, Mengeš, Novela (književnost), Pesnik, Prva svetovna vojna, Realizem v književnosti, Samostan, Seznam osebnosti iz Občine Mengeš, Simon Gregorčič, Simon Jenko, Slovenci, Slovenka (časnik), Slovenska gospodinja, Slovenska moderna (književnost), Slušna prizadetost, Vida Jeraj, Vojvodina, Srbija, 13. februar, 1867, 1935, 30. januar.
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Novo!!: Franja Trojanšek in Anton Aškerc · Poglej več »
Anton Hribar (1864)
Anton Hribar - Korinjski, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, * 12. januar 1864, Mali Korinj, † 30. september 1953, Zali Log.
Novo!!: Franja Trojanšek in Anton Hribar (1864) · Poglej več »
Anton Medved (1869–1910)
Anton Medved, slovenski pesnik, dramatik in duhovnik; * 19. maj 1869, Kamnik, † 12. marec 1910, Turjak.
Novo!!: Franja Trojanšek in Anton Medved (1869–1910) · Poglej več »
Šmihel pri Novem mestu
Šmihel pri Novem mestu je nekdanje naselje v Mestni občini Novo mesto.
Novo!!: Franja Trojanšek in Šmihel pri Novem mestu · Poglej več »
Ženski svet (revija)
Ženski svet (1923–1941) je bil tretji slovenski ženski list za Slovenko (1896-1902) in Jadranko (1921-1923).
Novo!!: Franja Trojanšek in Ženski svet (revija) · Poglej več »
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Novo!!: Franja Trojanšek in Dom in svet · Poglej več »
Epigram
Epigram na nagrobniku iz 19. stoletja: ''Dolge so leta, pa hitro so stekle; Gospod ga je poklical v večno življenje'' Epigram je posvetilni napis ali kratka pesem, ki se lahko pojavlja na različnih predmetih: na vazah, kipih, spomenikih, zgradbah, nagrobnikih, itd.
Novo!!: Franja Trojanšek in Epigram · Poglej več »
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Novo!!: Franja Trojanšek in Fran Levstik · Poglej več »
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Novo!!: Franja Trojanšek in France Prešeren · Poglej več »
Janez Trdina
Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.
Novo!!: Franja Trojanšek in Janez Trdina · Poglej več »
Josip Cimperman
Josip Cimperman, slovenski pesnik in prevajalec, * 19. februar 1847, Ljubljana, † 5. maj 1893, Ljubljana.
Novo!!: Franja Trojanšek in Josip Cimperman · Poglej več »
Josip Murn - Aleksandrov
Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik, * 4. marec 1879, Ljubljana, † 18. junij 1901, Ljubljana.
Novo!!: Franja Trojanšek in Josip Murn - Aleksandrov · Poglej več »
Josip Stritar
Josip Stritar (tudi Jožef/Joseph Stritar), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec, * 6. marec 1836, Podsmreka pri Velikih Laščah, † 25. november 1923, Rogaška Slatina.
Novo!!: Franja Trojanšek in Josip Stritar · Poglej več »
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Franja Trojanšek in Kamnik · Poglej več »
Književnik
Knjižévnik je umetnik, ki deluje na področju književnosti.
Novo!!: Franja Trojanšek in Književnik · Poglej več »
Kristina Šuler
Kristina Šuler, slovenska pesnica, * 17. julij 1866, Kropa, † 25. december 1959, Ljubljana.
Novo!!: Franja Trojanšek in Kristina Šuler · Poglej več »
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Novo!!: Franja Trojanšek in Lirika · Poglej več »
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Novo!!: Franja Trojanšek in Literarna kritika · Poglej več »
Marja Boršnik
Marja Boršnik, slovenska literarna zgodovinarka, * 24. januar 1906, Borovnica, † 10. avgust 1982, Mljet.
Novo!!: Franja Trojanšek in Marja Boršnik · Poglej več »
Mengeš
Mengeš je mesto z 8.500 prebivalci v Sloveniji in središče občine Mengeš.
Novo!!: Franja Trojanšek in Mengeš · Poglej več »
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Novo!!: Franja Trojanšek in Novela (književnost) · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Franja Trojanšek in Pesnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Franja Trojanšek in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Realizem v književnosti
Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.
Novo!!: Franja Trojanšek in Realizem v književnosti · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Franja Trojanšek in Samostan · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Mengeš
Seznam osebnosti iz občine Mengeš vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Mengeš.
Novo!!: Franja Trojanšek in Seznam osebnosti iz Občine Mengeš · Poglej več »
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Novo!!: Franja Trojanšek in Simon Gregorčič · Poglej več »
Simon Jenko
Simon Jenko, slovenski pesnik in pisatelj, * 27. oktober 1835, Podreča pri Mavčičah, † 18. oktober 1869, Kranj.
Novo!!: Franja Trojanšek in Simon Jenko · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Franja Trojanšek in Slovenci · Poglej več »
Slovenka (časnik)
Naslovnica prve številke Slovenke Slovenka je bil prvi slovenski ženski časopis.
Novo!!: Franja Trojanšek in Slovenka (časnik) · Poglej več »
Slovenska gospodinja
Slovenska gospodinja je bil časnik, ki je izhajal od leta 1905 do 1914.
Novo!!: Franja Trojanšek in Slovenska gospodinja · Poglej več »
Slovenska moderna (književnost)
Erotika'' iz leta 1899 Slovenska moderna v književnosti med letoma 1899 in 1918.
Novo!!: Franja Trojanšek in Slovenska moderna (književnost) · Poglej več »
Slušna prizadetost
Slušna prizadetost, tudi okvara sluha, pomeni, da oseba ne more tako dobro slišati kot oseba brez težav s sluhom.
Novo!!: Franja Trojanšek in Slušna prizadetost · Poglej več »
Vida Jeraj
Vida Jeraj (s pravim imenom Franica Vovk), slovenska pesnica, * 31. marec 1875, Bled, Slovenija, † 1. maj 1932, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Franja Trojanšek in Vida Jeraj · Poglej več »
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Novo!!: Franja Trojanšek in Vojvodina, Srbija · Poglej več »
13. februar
13.
Novo!!: Franja Trojanšek in 13. februar · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Franja Trojanšek in 1867 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Franja Trojanšek in 1935 · Poglej več »
30. januar
30.
Novo!!: Franja Trojanšek in 30. januar · Poglej več »
Preusmerja sem:
Franja Dekleva, Franja Trojanšek Dekleva.
