Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Francis Curzon, 5th Earl Howe

Index Francis Curzon, 5th Earl Howe

Francis Richard Henry Penn Curzon, 5.

46 odnosi: Anglija, Bentley, Britanci, Bugatti, Delage, Dirkač, Dirke za velike nagrade, Donington Park Trophy 1933, Eifelrennen 1933, Evropsko avtomobilistično prvenstvo, London, Luigi Chinetti, Politik, Prva svetovna vojna, Raymond Sommer, Sezona Velikih nagrad 1928, Sezona Velikih nagrad 1931, Sezona Velikih nagrad 1932, Sezona Velikih nagrad 1933, Sezona Velikih nagrad 1935, Sezona Velikih nagrad 1936, Sezona Velikih nagrad 1939, Tim Birkin, Velika nagrada Španije 1935, Velika nagrada Švice 1935, Velika nagrada Švice 1936, Velika nagrada Belgije 1931, Velika nagrada Belgije 1935, Velika nagrada Dieppa 1931, Velika nagrada Francije 1931, Velika nagrada Francije 1932, Velika nagrada Italije 1931, Velika nagrada Italije 1932, Velika nagrada Italije 1935, Velika nagrada Italije 1936, Velika nagrada Monaka 1936, Velika nagrada Nemčije 1932, Velika nagrada Nemčije 1935, Velika nagrada Nemčije 1936, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1. maj, 1884, 1964, 24 ur Le Mansa, 24 ur Le Mansa 1931, 26. julij.

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Anglija · Poglej več »

Bentley

Bentley Motors Limited je britanski proizvajalec osebnih avtomobilov.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Bentley · Poglej več »

Britanci

Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Britanci · Poglej več »

Bugatti

Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Bugatti · Poglej več »

Delage

Delage DI 1925 Delage D.8 1931 Delage D8 Rekonstruiran dirkalnik Delage D6 Delage (s polnim imenom Automobiles Delage) je nekdanja francoska tovarna avtomobilov, ustanovljena leta 1905 v Levalloisu, okolica Pariza, uspešna tudi v motošportu.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Delage · Poglej več »

Dirkač

Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Dirkač · Poglej več »

Dirke za velike nagrade

Veliki nagradi Francije 1912 v Dieppeju Dirke za velike nagrade imajo korenine v organiziranih avtomobilskih dirkah, ki so se začele v Franciji leta 1894.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Dirke za velike nagrade · Poglej več »

Donington Park Trophy 1933

Donington Park Trophy 1933 je bila trideseta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1933.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Donington Park Trophy 1933 · Poglej več »

Eifelrennen 1933

Eifelrennen 1933 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 28. maja 1933 na nemškem dirkališču Nürburgring-Nordschleife.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Eifelrennen 1933 · Poglej več »

Evropsko avtomobilistično prvenstvo

Evropsko avtomobilistično prvenstvo je bila najvišja dirkaška serija do ustanovitve Svetovnega prvenstva Formule 1.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Evropsko avtomobilistično prvenstvo · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in London · Poglej več »

Luigi Chinetti

Luigi Chinetti, italijansko-ameriški dirkač, * 17. julij 1901, Jerago con Orago, Italija, † 17. avgust 1994, Greenwich, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Luigi Chinetti · Poglej več »

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Politik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Raymond Sommer

Raymond Sommer, francoski dirkač Formule 1, * 31. avgust 1906, Mouzon, Francija, † 10. september 1950, Monza, Italija.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Raymond Sommer · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1928

Sezona Velikih nagrad 1928, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Sezona Velikih nagrad 1928 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1931

Sezona Velikih nagrad 1931 je bila prva sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Sezona Velikih nagrad 1931 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1932

Sezona Velikih nagrad 1932 je bila druga sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Sezona Velikih nagrad 1932 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1933

Sezona Velikih nagrad 1933, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Sezona Velikih nagrad 1933 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1935

Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Sezona Velikih nagrad 1935 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1936

Sezona Velikih nagrad 1936 je bila četrta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Sezona Velikih nagrad 1936 · Poglej več »

Sezona Velikih nagrad 1939

Sezona Velikih nagrad 1939 je bila sedma in zadnja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Sezona Velikih nagrad 1939 · Poglej več »

Tim Birkin

Sir Henry Ralph Stanley »Tim« Birkin, 3.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Tim Birkin · Poglej več »

Velika nagrada Španije 1935

Velika nagrada Španije 1935 je bila peta in zadnja dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 22. septembra 1935.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Španije 1935 · Poglej več »

Velika nagrada Švice 1935

Velika nagrada Švice 1935 je bila tretja dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 25. avgusta 1935.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Švice 1935 · Poglej več »

Velika nagrada Švice 1936

Velika nagrada Švice 1936 je bila tretja dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Švice 1936 · Poglej več »

Velika nagrada Belgije 1931

Velika nagrada Belgije 1931 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Belgije 1931 · Poglej več »

Velika nagrada Belgije 1935

Velika nagrada Belgije 1935 je bila prva dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 14. julija 1935.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Belgije 1935 · Poglej več »

Velika nagrada Dieppa 1931

Velika nagrada Dieppa 1931 je bila petnajsta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1931.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Dieppa 1931 · Poglej več »

Velika nagrada Francije 1931

Velika nagrada Francije 1931 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Francije 1931 · Poglej več »

Velika nagrada Francije 1932

Velika nagrada Francije 1932 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1932.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Francije 1932 · Poglej več »

Velika nagrada Italije 1931

Velika nagrada Italije 1931 je bila prva dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Italije 1931 · Poglej več »

Velika nagrada Italije 1932

Velika nagrada Italije 1932 je bila prva dirka v sezoni Velikih nagrad 1932.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Italije 1932 · Poglej več »

Velika nagrada Italije 1935

Velika nagrada Italije 1935 je bila četrta dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 8. septembra 1935.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Italije 1935 · Poglej več »

Velika nagrada Italije 1936

Velika nagrada Italije 1936 je bila četrta in zadnja dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Italije 1936 · Poglej več »

Velika nagrada Monaka 1936

Velika nagrada Monaka 1936 je bila prva dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Monaka 1936 · Poglej več »

Velika nagrada Nemčije 1932

Velika nagrada Nemčije 1932 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1932.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Nemčije 1932 · Poglej več »

Velika nagrada Nemčije 1935

Velika nagrada Nemčije 1935 je bila druga dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 28. julija 1935 na dirkališču Nürburgring.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Nemčije 1935 · Poglej več »

Velika nagrada Nemčije 1936

Velika nagrada Nemčije 1936 je bila druga dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Velika nagrada Nemčije 1936 · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1. maj

1.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in 1. maj · Poglej več »

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in 1884 · Poglej več »

1964

1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in 1964 · Poglej več »

24 ur Le Mansa

Logotip dirke 24 ur Le Mansa je najznamenitejša vsakoletna vzdržljivostna avtomobilska dirka na svetu, ki od leta 1923 poteka na dirkališču Circuit de la Sarthe blizu Le Mansa, departma Sarthe, Francija.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in 24 ur Le Mansa · Poglej več »

24 ur Le Mansa 1931

24 ur Le Mansa 1931 je bila deveta vzdržljivostna dirka 24 ur Le Mansa.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in 24 ur Le Mansa 1931 · Poglej več »

26. julij

26.

Novo!!: Francis Curzon, 5th Earl Howe in 26. julij · Poglej več »

Preusmerja sem:

Francis Richard Henry Penn Curzon, 5th Earl Howe.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »