Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

France Kidrič

Index France Kidrič

France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.

40 odnosi: Akademija znanosti in umetnosti, Alfonz Gspan (literarni zgodovinar), Boris Kidrič, Cerkovna ordninga, Darko Dolinar, Dekan (šolstvo), Doktorat, Esej, Filozofija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, France Prešeren, Knjižnica, Literarna zgodovina, Literarni zgodovinar, Ljubljana, Maribor, Mirko Rupel, Osvobodilna fronta, Prešernoslovje, Prešernova nagrada, Primerjalna književnost, Primož Trubar, Prva svetovna vojna, Ratanska vas, Rektor, Rogaška Slatina, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Slavistika, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Stanko Vraz, Sveta Trojica, Univerza na Dunaju, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 11. april, 1880, 1950, 23. marec.

Akademija znanosti in umetnosti

Akademija znanosti in umetnosti je naziv več akademskih inštitucij.

Novo!!: France Kidrič in Akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »

Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)

Alfonz Gspan, slovenski bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec, * 16. oktober 1904, Krško, † 25. september 1977, Ljubljana.

Novo!!: France Kidrič in Alfonz Gspan (literarni zgodovinar) · Poglej več »

Boris Kidrič

Boris Kidrič, slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj, * 10. april 1912, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 11. april 1953, Beograd.

Novo!!: France Kidrič in Boris Kidrič · Poglej več »

Cerkovna ordninga

Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.

Novo!!: France Kidrič in Cerkovna ordninga · Poglej več »

Darko Dolinar

Daroslav (Darko) Dolinar, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, * 28. april 1942, Bregana.

Novo!!: France Kidrič in Darko Dolinar · Poglej več »

Dekan (šolstvo)

Dekán (latinsko decanus - desetnik) (ženska oblika je dekanica) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oz. članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela. Za dekana visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je zaposlen kot visokošolski učitelj na tem zavodu. Dekana imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. Pisarna dekana se imenuje dekanát. Posebno v nemškem govornem področju se je dekana nekdaj nazivalo z »Vaša spektabiliteta«.

Novo!!: France Kidrič in Dekan (šolstvo) · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: France Kidrič in Doktorat · Poglej več »

Esej

Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.

Novo!!: France Kidrič in Esej · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: France Kidrič in Filozofija · Poglej več »

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.

Novo!!: France Kidrič in Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »

France Prešeren

France Prešeren(), slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Novo!!: France Kidrič in France Prešeren · Poglej več »

Knjižnica

Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.

Novo!!: France Kidrič in Knjižnica · Poglej več »

Literarna zgodovina

Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.

Novo!!: France Kidrič in Literarna zgodovina · Poglej več »

Literarni zgodovinar

Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.

Novo!!: France Kidrič in Literarni zgodovinar · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji.

Novo!!: France Kidrič in Ljubljana · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor.

Novo!!: France Kidrič in Maribor · Poglej več »

Mirko Rupel

Mirko Rupel, slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar, * 28. avgust 1901, Trst, † 20. oktober 1963, Maribor.

Novo!!: France Kidrič in Mirko Rupel · Poglej več »

Osvobodilna fronta

Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica večanja aktivnosti Komunistične partije Slovenije (KPS) v času po okupaciji Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni, najprej pod imenom Protiimperialistična fronta, po propadu pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo pa pod imenom Osvobodilna fronta (OF).

Novo!!: France Kidrič in Osvobodilna fronta · Poglej več »

Prešernoslovje

Prešernoslovje je veja literarne zgodovine, ki se ukvarja z deli in življenjem Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.

Novo!!: France Kidrič in Prešernoslovje · Poglej več »

Prešernova nagrada

Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.

Novo!!: France Kidrič in Prešernova nagrada · Poglej več »

Primerjalna književnost

Primerjalna književnost oz.

Novo!!: France Kidrič in Primerjalna književnost · Poglej več »

Primož Trubar

Primož Trubar, tudi Truber, protestantski duhovnik in prevajalec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen, danes del Tübingena v Nemčiji.

Novo!!: France Kidrič in Primož Trubar · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: France Kidrič in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Ratanska vas

Ratanska vas je naselje v Občini Rogaška Slatina.

Novo!!: France Kidrič in Ratanska vas · Poglej več »

Rektor

Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.

Novo!!: France Kidrič in Rektor · Poglej več »

Rogaška Slatina

Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča.

Novo!!: France Kidrič in Rogaška Slatina · Poglej več »

Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Novo!!: France Kidrič in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti · Poglej več »

Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev.

Novo!!: France Kidrič in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev · Poglej več »

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Novo!!: France Kidrič in Slavistika · Poglej več »

Slovenci

Zastava slovenskega naroda Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,06 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: France Kidrič in Slovenci · Poglej več »

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije.

Novo!!: France Kidrič in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »

Stanko Vraz

Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.

Novo!!: France Kidrič in Stanko Vraz · Poglej več »

Sveta Trojica

Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.

Novo!!: France Kidrič in Sveta Trojica · Poglej več »

Univerza na Dunaju

Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če odštejemo Univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.

Novo!!: France Kidrič in Univerza na Dunaju · Poglej več »

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Novo!!: France Kidrič in Univerza v Ljubljani · Poglej več »

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.

Novo!!: France Kidrič in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti · Poglej več »

11. april

11.

Novo!!: France Kidrič in 11. april · Poglej več »

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: France Kidrič in 1880 · Poglej več »

1950

1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: France Kidrič in 1950 · Poglej več »

23. marec

23.

Novo!!: France Kidrič in 23. marec · Poglej več »

Preusmerja sem:

Franc Kidrič.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »