Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Celje, Dramatika, Druga svetovna vojna, DZS, Feljton, Franjo Malgaj, Komedija, Koroška (pokrajina), Kranj, Matija Gubec (opera), Mladinska knjiga, Mohorjeva družba, Mokrodolci, Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva, Novela (književnost), Osnovna šola Frana Roša Celje, Pesništvo, Pesnik, Pisatelj, Prebold, Prva svetovna vojna, Radiotelevizija Slovenija, Risto Savin, Rudolf Maister, Seznam slovenskih mladinskih pisateljev, Slovenci, Zagreb, 14. januar, 1898, 1960, 1976, 22. avgust.
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Fran Roš in Celje · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Fran Roš in Dramatika · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Fran Roš in Druga svetovna vojna · Poglej več »
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Novo!!: Fran Roš in DZS · Poglej več »
Feljton
Feljtón je publicistična ali leposlovna časopisna rubrika.
Novo!!: Fran Roš in Feljton · Poglej več »
Franjo Malgaj
Franjo Malgaj, slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo, * 20. november 1894, Hruševec pri Šentjurju, † 6. maj 1919, Tolsti Vrh.
Novo!!: Fran Roš in Franjo Malgaj · Poglej več »
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Novo!!: Fran Roš in Komedija · Poglej več »
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Novo!!: Fran Roš in Koroška (pokrajina) · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Fran Roš in Kranj · Poglej več »
Matija Gubec (opera)
Matija Gubec je narodna opera v petih dejanjih slovenskega skladatelja Rista Savina.
Novo!!: Fran Roš in Matija Gubec (opera) · Poglej več »
Mladinska knjiga
Knjigarna Mladinske knjige na Jurčičevi ulici v Mariboru leta 1960 Mladinska knjiga je slovenska založba, ustanovljena leta 1945.
Novo!!: Fran Roš in Mladinska knjiga · Poglej več »
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Novo!!: Fran Roš in Mohorjeva družba · Poglej več »
Mokrodolci
Mokrodolci je drama Frana Roša napisana leta 1946.
Novo!!: Fran Roš in Mokrodolci · Poglej več »
Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva
Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva so leta 1994 nadomestile Žagarjeve nagrade, poimenovane po učitelju in narodnem heroju Stanetu Žagarju, ki so se podeljevale od leta 1966 za izjemne dosežke ali pa za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Novo!!: Fran Roš in Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva · Poglej več »
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Novo!!: Fran Roš in Novela (književnost) · Poglej več »
Osnovna šola Frana Roša Celje
Pogled na šolska poslopja proti jugozahodu Osnovna šola Frana Roša Celje je osnovna šola v Celju.
Novo!!: Fran Roš in Osnovna šola Frana Roša Celje · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Fran Roš in Pesništvo · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Fran Roš in Pesnik · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Fran Roš in Pisatelj · Poglej več »
Prebold
Prebold (do 1952 Sveti Pavel pri Preboldu ali Šempavel) je naselje s 1.700 prebivalci in središče istoimenske občine v Spodnji Savinjski dolini.
Novo!!: Fran Roš in Prebold · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Fran Roš in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radiotelevizija Slovenija
Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji.
Novo!!: Fran Roš in Radiotelevizija Slovenija · Poglej več »
Risto Savin
Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj, * 11. julij 1859, Žalec, † 11. december 1948, Zagreb.
Novo!!: Fran Roš in Risto Savin · Poglej več »
Rudolf Maister
Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.
Novo!!: Fran Roš in Rudolf Maister · Poglej več »
Seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Seznam slovenskih mladinskih pisateljev.
Novo!!: Fran Roš in Seznam slovenskih mladinskih pisateljev · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Fran Roš in Slovenci · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Fran Roš in Zagreb · Poglej več »
14. januar
14.
Novo!!: Fran Roš in 14. januar · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Fran Roš in 1898 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Fran Roš in 1960 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Fran Roš in 1976 · Poglej več »
22. avgust
22.
Novo!!: Fran Roš in 22. avgust · Poglej več »
