Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

François Jean Dominique Arago

Index François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

67 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Augustin-Jean Fresnel, Španci, Španija, Baker, Balearski otoki, Copleyjeva medalja, Dolžina, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Fizik, Fizika, Fotografija, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, General, Geodezija, Gibanje, Hans Christian Ørsted, Honoré de Balzac, Jean-Baptiste Biot, Jean-Baptiste Joseph Delambre, John Couch Adams, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Katalonija, Kraljeva družba, Krater (razločitev), Kristal, Luna, Magnet, Magnetizem, Mars, Matematika, Mehika, Meritev, Merkur, Napoleon Bonaparte, Neptun, Observatorij, Pariz, Perpignan, Pierre-François-André Méchain, Pierre-Simon Laplace, Pireneji, Polarni sij, ..., Poldnevnik, Politik, Severna Amerika, Siméon-Denis Poisson, Svetloba, Thomas Young (fizik), Točnost in natančnost, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vojska, Vrtenje, Znanost, Zvezda, 1786, 1853, 2. oktober, 26. februar. Razširi indeks (17 več) »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Asteroid · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Asteroidni pas · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Astronomija · Poglej več »

Augustin-Jean Fresnel

Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Augustin-Jean Fresnel · Poglej več »

Španci

Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Španci · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Španija · Poglej več »

Baker

right Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Baker · Poglej več »

Balearski otoki

Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Balearski otoki · Poglej več »

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Copleyjeva medalja · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Dolžina · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Električni tok · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktriko ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Elektrika in magnetizem · Poglej več »

Elektromagnetna indukcija

Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Elektromagnetna indukcija · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Fizik · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Fizika · Poglej več »

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Fotografija · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Francija · Poglej več »

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Francoska akademija znanosti · Poglej več »

Francozi

Francozi Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Francozi · Poglej več »

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in General · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Geodezija · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Gibanje · Poglej več »

Hans Christian Ørsted

Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Hans Christian Ørsted · Poglej več »

Honoré de Balzac

Honoré de Balzac, francoski pisatelj, * 20. maj 1799, Tours, Francija, † 18. avgust 1850, Pariz, Francija.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Honoré de Balzac · Poglej več »

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Jean-Baptiste Biot · Poglej več »

Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Jean-Baptiste Joseph Delambre · Poglej več »

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in John Couch Adams · Poglej več »

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, nciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande · Poglej več »

Katalonija

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v aranščini Catalonha) je ozemlje, ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Katalonija · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Kraljeva družba · Poglej več »

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Krater (razločitev) · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Kristal · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Luna · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Magnet · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Magnetizem · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Mars · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Matematika · Poglej več »

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Mehika · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Meritev · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Merkur · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Neptun · Poglej več »

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Observatorij · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Pariz · Poglej več »

Perpignan

Perpignan (katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, prefektura departmaja Vzhodni Pireneji.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Perpignan · Poglej več »

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Pierre-François-André Méchain · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Pireneji

Satelitska slika Pirenejev Pireneji (katalonsko Pirineus; francosko Pyrénées; špansko Pirineos; okcitansko Pirenèus; aragonsko Perinés; baskovsko Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi in predstavljajo naravno mejo med Francijo in Španijo.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Pireneji · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Polarni sij · Poglej več »

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Poldnevnik · Poglej več »

Politik

G20 Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Politik · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Severna Amerika · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Svetloba · Poglej več »

Thomas Young (fizik)

Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Thomas Young (fizik) · Poglej več »

Točnost in natančnost

Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) vrednost.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Točnost in natančnost · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Uran (planet) · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Vojska · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Vrtenje · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Znanost · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in Zvezda · Poglej več »

1786

1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in 1786 · Poglej več »

1853

1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in 1853 · Poglej več »

2. oktober

2.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in 2. oktober · Poglej več »

26. februar

26.

Novo!!: François Jean Dominique Arago in 26. februar · Poglej več »

Preusmerja sem:

Arago, François Arago, François Dominique Arago, François J. D. Arago, François Jean Arago.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »