Hitreje kot brskalnik!
68 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Bovška kotlina, Bovec, Druga svetovna vojna, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Havbica, Henslova utrdba, Italija, Jugoslavija, Kazemata, Možnar, Napoleonske vojne, Nevejsko sedlo, Piava, Predel, Predelska baterija, Prelaz, Prva svetovna vojna, Rombon, Seznam trdnjav v Sloveniji, Soška dolina, Soška fronta, Top, Trbiž, Trdnjava Bovške Kluže, Trdnjava Predel, Zapora pri Rabeljskem jezeru, 11. julij, 12. avgust, 12. junij, 14. avgust, 18. avgust, 18. julij, 18. junij, 1882, 1890, 1897, 1898, 1899, 19. julij, 1900, 1905, 1907, 1915, 1916, 1918, 1987, 2. avgust, 2. maj, ..., 20. julij, 20. junij, 20. september, 23. julij, 24. maj, 25. julij, 25. maj, 25. november, 27. junij, 27. maj, 28. julij, 29. junij, 29. maj, 30. julij, 30. junij, 5. julij, 6. junij, 9. april. Razširi indeks (18 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Bovška kotlina
Bovška kotlina, pogled proti zahodu (Učja), levo je Polovnik Bovška kotlina (tudi Bovško polje) je skrajni severni del Zgornje Soške doline, ki so je oblikovala reka Soča.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Bovška kotlina · Poglej več »
Bovec
Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Bovec · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Havbica
Ameriški marinci s havbicami M-198 na ognjenem položajuHavbica je artilerijsko orožje s cevjo dolgo med 15 in 25 kalibrov, ki izstreljuje projektile pod velikimi koti (večjimi od 45°).
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Havbica · Poglej več »
Henslova utrdba
Henslova utrdba (Fort Hensel) pri Naborjetu (Malborgeth, Malborghetto) je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in naprej v središče Avstrije.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Henslova utrdba · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Italija · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Jugoslavija · Poglej več »
Kazemata
Kazemáta (francosko casematte, iz grščine χάσμα - chásma - stolp, žrelo, prepad, preko italijanščine casamatta – oborožena hiša) je zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi, včasih napačno postanejo krilo.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Kazemata · Poglej več »
Možnar
Starinski možnar na podstavku Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa. Izpopolnil ga je slovenski matematik in topniški častnik Jurij Vega. Možnar je bil krajša in širša različica havbice, ki pa je imel tečaje na podnožju, medtem ko jih ima havbica v ravnovesni točki.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Možnar · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nevejsko sedlo
Smučarski center Na Žlebeh Nevejsko sedlo (italijansko Sella Nevea, furlansko Nevee), 1195 mnm, leži na stiku gorskih skupin Kanina in Viša.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Nevejsko sedlo · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Piava · Poglej več »
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Predel · Poglej več »
Predelska baterija
Predelska baterija (Batterie Predilsattel) je bila na izmed šestih koroških utrdb, ki so zapirale pot v dolino Ziljice in naprej v središče Avstrije.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Predelska baterija · Poglej več »
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Prelaz · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rombon
Rombon ali Veliki vrh je 2208 m visok vrh severno od Bovca.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Rombon · Poglej več »
Seznam trdnjav v Sloveniji
Seznam trdnjav v Sloveniji in bližnjem zamejstvu.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Seznam trdnjav v Sloveniji · Poglej več »
Soška dolina
Dolina Soče (znana tudi kot Posočje) je dolina, ki poteka vzdolž toka reke Soče od severozahodne Slovenije pa vse do Goriške, kjer se dolina odpre v široko ravnino.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Soška dolina · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Soška fronta · Poglej več »
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Top · Poglej več »
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Trbiž · Poglej več »
Trdnjava Bovške Kluže
Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Trdnjava Bovške Kluže · Poglej več »
Trdnjava Predel
Trdnjava Predel (Paßsperre Predil, Depot Oberbreth, Depot Predil) je bila ena izmed šestih utrdb, ki so tvorile sistem koroških utrdb.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Trdnjava Predel · Poglej več »
Zapora pri Rabeljskem jezeru
Zapora pri Rabeljskem jezeru (Seebachthalsperre) je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so zapirale pot v dolino Ziljice in naprej v središče Avstrije.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in Zapora pri Rabeljskem jezeru · Poglej več »
11. julij
11.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 11. julij · Poglej več »
12. avgust
12.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 12. avgust · Poglej več »
12. junij
12.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 12. junij · Poglej več »
14. avgust
14.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 14. avgust · Poglej več »
18. avgust
18.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 18. avgust · Poglej več »
18. julij
18.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 18. julij · Poglej več »
18. junij
18.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 18. junij · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1882 · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1890 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1897 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1898 · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1899 · Poglej več »
19. julij
19.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 19. julij · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1900 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1905 · Poglej več »
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1907 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1915 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1916 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1918 · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 1987 · Poglej več »
2. avgust
2.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 2. avgust · Poglej več »
2. maj
2.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 2. maj · Poglej več »
20. julij
20.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 20. julij · Poglej več »
20. junij
20.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 20. junij · Poglej več »
20. september
20.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 20. september · Poglej več »
23. julij
23.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 23. julij · Poglej več »
24. maj
24.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 24. maj · Poglej več »
25. julij
25.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 25. julij · Poglej več »
25. maj
25.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 25. maj · Poglej več »
25. november
25.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 25. november · Poglej več »
27. junij
27.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 27. junij · Poglej več »
27. maj
27.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 27. maj · Poglej več »
28. julij
28.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 28. julij · Poglej več »
29. junij
29.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 29. junij · Poglej več »
29. maj
29.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 29. maj · Poglej več »
30. julij
30.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 30. julij · Poglej več »
30. junij
30.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 30. junij · Poglej več »
5. julij
5.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 5. julij · Poglej več »
6. junij
6.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 6. junij · Poglej več »
9. april
9.
Novo!!: Zgornja trdnjava Kluže in 9. april · Poglej več »
